Do Nordkapa in nazaj - 16. 7. - 29. 7. 2007

Davna želja - potovati na sever, se uresničuje. Vodič Uroš nam z značilnim pokrivalom že na brniškem letališču želi pričarati naš cilj. Preko Prage poletimo v Kopenhagen, ki ga doživimo res kot severne Benetke. Tudi morska deklica je še na mestu, pa lepo ohranjene palače in gradovi. Najbolj mi je ostal v spominu dvorec Frederiksborg z zelo lepo urejenim parkom. Za kralje vse najboljše!

Naprej pa s trajektom na Švedsko in prespat v Jankoping, kjer nas je čakala ena izmed redkih nesamopostrežnih večerij. Ampak nismo nič protestirali, losos je bil izvrsten. Zjutraj pa korajžno naprej proti Stockholmu. Razgibano mesto ob nešteto slanih in sladkih vodah nas takoj očara. Mestna hiša, kraljeva palača, stolnica, ledolomilke, muzej Vasa z ostanki ladje iz 17. stoletja, kar premalo časa imamo za vse znamenitosti. Osveži nas še kratka ploha, sicer pa se je bilo mogoče umakniti v dobro založene trgovine. Ampak čas priganja in že čakamo v vrsti za vkrcavanje na trajekt, ki nas bo ponoči prepeljal na Finsko, v Turku. Ladja je veličastno velika in temu primerna je gneča. Kar nekaj časa traja, da najdemo svoje kabine in malo raziščemo to plavajoče mesto s trgovinami, restavracijami, igralnimi avtomati... Večerja je samopostrežna, tudi pivo in vino je na voljo v neomejenih količinah. Po tako obilni hrani se prija sprehoditi po svežem zraku na krovu, kjer ima neka italijanska skupina pravi pevski koncert narodnih pesmi. Mi jim ne moremo biti primerna konkurenca, zato se raje odpravimo spat, čeprav je okrog polnoči šele mrak. Že vidimo, da bomo imeli res kratke noči ali pa bomo kar brez njih.

Po obilnem zajtrku na ladji (vsi zajtrki na potovanju so bili samopostrežni in res nismo imeli možnosti za hujšanje) in izkrcanju je bil naš prvi cilj spomenik Sibeliusu. V Helsinkiju (ime mesta ni v množini!) pa nas je poleg katedrale,
cerkve v skalni jami, železniške postaje, najbolj osrečila tržnica s kupi gob lisičk in češenj. Nekaj posebnega je tudi pokrita tržnica s starinskimi prodajalnicami. Pred pravoslavno cerkvijo smo celo prisostvovali poroki z veliko cvetja in riža. Pot nadaljujemo do skakalnega središča Lahti, kjer imamo srečo: skakalec vadi na plastiki in videli smo dva njegova skoka. Gotovo si ni predstavljal, da bo na treningu imel toliko hvaležne publike. Zdaj pa naprej proti severu, prenočimo v mestu Jyvaskyla z zanimivim mostom in belimi zgradbami univerze preko vode. Arhitekt Alvar Aalto ne nastopa samo v križankah, njegove zgradbe smo kasneje občudovali še v Rovaniemiju.

Zdaj pa naprej po deželi tisočerih jezer, kjer nas ob poti pozdravljajo borovnice in neverjetno veliko gob, pravih jurčkov. Kar ne moremo verjeti, da se domačini ne zmenijo preveč za to bogastvo. Tu in tam še gozdne jagode in ob tem skoraj spregledamo strelske jarke iz druge svetovne vojne. Ni pa mogoče spregledati zanimivega letalskega muzeja, tudi ženske smo si napasle oči ob vseh zgodovinskih dragocenostih tega področja. Tudi sprehod po pristaniškem mestu Oulu nam je dobro del. Občudovali smo lepo urejeno obalo in dobro ohranjene stare lesene hiše.

Prestolnica finskih Laponcev - Rovaniemi nas je gostoljubno prenočila. Turistično razvito mesto z mnogimi lepimi hoteli je kar vabilo na sprehod ob reki in niti komarji nam niso mogli preprečiti predpolnočnega sprehoda tudi med elegantnimi belimi stavbami mojstra Aalta. Sledilo pa je še veliko presenečenje: ulico poleg našega hotela Santa Claus so ponoči nasuli s snegom in sredi poletja so naslednji dan otroci lahko uživali v tekmeh na njem. Mi pa smo svojo pozornost posvetili muzeju Arktikum, ki slikovito prikazuje zgodovino in življenje Laponcev. Potem pa spet naprej proti severu in že smo prestopili polarni krog. Božičkova vas je ena sama trgovina, vzdušje življenja Laponcev pa nam je na slikovit način znala predstaviti domačinka z jeleni. S posebnim obredom nas je očistila vsakodnevnega stresa, potem pa nas še s pepelom označila, da bomo v naslednjem življenju severni jeleni. V Sodankyli smo si ogledali še eno najstarejših lesenih cerkva Laponcev, pred spanjem v smučarskem središču Saariselka pa sva s sopotnico napravili skoraj planinsko turo.
Jezero Inari poznamo že iz križank, da pa na reki lahko še vedno izperete kaj zlata, to smo verjeli brez preverjanja. Raje smo čas porabili za ogled skansena - muzeja na prostem z značilnimi stavbami tega področja.
Mimo značilnih ribiških vasic se nam je mudilo do Nordkapa. Do te najsevernejše točke, ki jo je mogoče doseči brez posebnega truda, je včasih vozil trajekt, zdaj pa je dosegljiva skozi predor pod morjem. Vsak si želi tu doživeti polnočno sonce, ampak včasih je vreme muhasto in mi smo imeli samo polnoč v mraku. Tudi to je pravo doživetje.

Zjutraj smo pot nadaljevali mimo številnih fjordov do mesta Alta, ki slovi po dobro ohranjenih, več tisoč let let starih poslikavah po skalah. Včasih nismo vozili daleč po obali fjorda, ampak smo raje ubrali krajšo pot s trajektom preko njega.

V mestu Tromsoe, ki je znano po svoji arktični katedrali pa sva s sopotnico res doživeli prekrasno polnočno sonce z vrha hriba nad mestom, do koder je vozila žičnica. Kar ne moreš verjeti, da se sonce samo dotakne obzorja, potem pa je spet na nebu. Posnetek na levi je nastal okrog pol enih zjutraj! Naslednji dan pa še en zanimiv muzej z akvarijem in že so spet vozimo vzdolž slikovite in divje norveške obale. V mestu Stokmarknes nas čaka spanje v slikovitih hišicah, jaz pa sem dobila celo najlepši apartma v hotelu. Včasih pač prideš na vrsto za masažno kopel, spalnico z dnevno sobo, plazma zaslon pri televizorju... Tu je zasidrana tudi stara poštna ladja linije Hurtigruten. Ta linija tudi danes povezuje otoke in kraje na obali in prihod novejše ladje je bil napovedan za ob dveh zjutraj. Tudi tu smo verjeli na besedo - včasih pa je le treba vsaj malo spati.

Deseti dan je obetal spet poslastico: s trajektom smo se odpeljali na Lofotske otoke. Prekrasni zalivi s slikovitimi ribiškimi vasicami, gore, ki kipijo skoraj iz morja, neokrnjena narava z mnogimi raznovrstnimi pticami, krasen muzej o življenju Vikingov - človek bi tu ostal dneve in dneve. Mi pa smo se že zvečer vračali na kopno in prespali v mestu Bodoe.
V njegovi bližini gremo zjutraj najprej občudovat vrtinčenje vode, ko plima potiska ogromne količi vode po reki navzgor. Neverjetna moč narave!

Spet prekoračimo severni tečajnik in dodamo svoj kamenček k že postavljenim piramidam: za srečo in ponovno vrnitev.

Čaka pa nas še ena veličastna slika: mogočni slapovi na reki, ki jih morajo lososi premagati na svoji poti na mesta, kjer se drstijo.

Levanger je prijetno mestece, kjer prenočimo.






Naslednji dan pa uživamo ob sprehodu po Trondheimu, navdušil nas je pogled s trdnjave, pa sprehod po starem mestnem jedru s stolnico, kjer kronajo in pokopavajo norveške kralje. Splačalo se je povzpeti na njene stolpe, razgled je bil enkraten.


Potem pa je bila pokrajina zelo podobna kakšnim gorskim dolinam v Avstriji: visoki vrhovi, zelene doline, velike kmetije z živino, lepi slapovi. Vmes še kakšna lesena cerkev in že smo v Lillehamerju, kjer se je bilo treba povzpeti na vrh smučarske skakalnice, da smo dobili občutek, ki ga imajo tekmovalci. Ampak, skočil pa ni nobeden.

Še glavno mesto Norveške nam je ostalo in Oslo nas je očaralo s skakalnico Holmenkoln, prelepim Vigelandovim parkom, kraljevo palačo, parlamentom, mestno hišo... Še naliv nam ni mogel do živega. Drugo dopoldne pa še en skansen in muzeja z lasjo Fram in splavom Kontiki.

Veliko zanimivega smo videli in doživeli. Predvsem je to zasluga agencije Trud in prevoznega podjetja Benotours, pa tudi vseh popotnikov, ki smo znali ustvariti prijetno vzdušje.