Na šoli Sava Kladnika Sevnica mi je bil najbolj pri srcu kabinet (predvsem njegova živa vsebina), potem pa kuhinja in kolektiv. Trikrat "k"! Seveda ne smem pozabiti vseh prijetnih, zanimivih in izzivalnih trenutkov z učenci in učenkami. Ampak enkrat je vsega konec (še en "k"). In poslovili smo se 19. junija 2007. Lepo popoldne je bilo to: z veliko čveka, smeha in hrane.
Ob odhodu so me oborožili z neverjetno bogato popotnico, mobitel pa je garant, da se naši stiki ne bodo prekinili.
Med delom smo včasih tudi pesnili in moji sodelavci se tudi tokrat niso izneverili tradiciji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar