Vremenska napoved obljublja popoldne dež, torej ne sme ponedeljkova skupina predaleč. Samo do Radeč, potem pa pri nekdanji tovarni Kora desno v hrib. Kje vse živijo ljudje in kam vse vodijo ceste! Nas mimo cerkvice svete Katarine na samem v gozdu nad Zidanim Mostom, še malo naprej, ko pustimo za sabo še dve kmetiji, je čas, da vzamemo pot pod noge. Do tu nam je pomagal vzdržljivi kombi in vsega navajeni vodnik in voznik Vinko. Spustimo se v Škratovo dolino in začnemo uživati: toliko velikih zvončkov ali kronic še nismo videli na kupu. Ne samo, da jih je polna dolina, še do sredi hriba jih je videti. Pri prvih hišah v vasi Čimerno nas pogreje sonce, spodaj pa je morje megle. Prijazna domačinka nas "razkuži" z zdravilnim žganjem, ki ga pripravlja po lastnem receptu. Je zaleglo: nobenih težav nismo imeli do vrha Kuma. Nanj smo se vzpenjali skozi vas Ključevica, v gozdu nad njo pa smo se že lahko tudi kepali. Imeli smo dve možnosti: sveži sneg od pretekle noči ali pa malo starejšega. Gaziti ga sicer ni bilo treba, posebej iskati pa tudi ne. Veter nas je kmalu pregnal z vrha, ob povratku v dolino pa smo videli, da smo imeli zjutraj še srečo: zaradi megle nismo videli vseh strmin pod cesto.
2 komentarja:
Ja lepo pot ste si izbrali. Škratova dolina je bozanska - pravijo celo neskoncna, pa tudi okolico cerkeve sv. Katarine bi morali videt preje, saj je še pred letom bila bolj obdana z gozdom, sedaj so malo posekali drevje, njo pa zunaj obnovili, znotraj dela še čakajo.
Ko takole gledam in berem tale potopis sem v mislih zopet tam.
Lepo!!
Kolikokrat sem z vlaka gledala to cerkvico visoko v hribu sredi gozda. Nikoli si ne bi mislila, da je za njo cesta, naprej kmetije in potem ta lepa dolina. In spet mi pride na misel: koliko lepote imamo takoj za vogalom. :-)
Objavite komentar