Deset navdušencev in navdušenk ter eno sveže, skoraj pomladno jutro. Smer Breg in potem do Krajnca na Okroglicah. Zdaj pa pot pod noge. Pozdravlja nas pomladno cvetje, ptički so začeli svoj spev, mi pa rinemo v hrib, da kaplja od čela. Lovrenc zaenkrat pustimo na desni, naš prvi cilj je Veliko Kozje (986 m). Že dolgo nisem bila tam in kar pozabila sem, kako strma je pot, pa tudi lepa. Že niže nas je razveselila resa, zdaj pa hodimo po pravih vrtovih. Na skali pod vrhom krasen razgled na Kum, proti Laškemu in Celju, na vasi severno od Lisce. Pri povratku je treba paziti na korak, čeprav pogosto kar bredemo po suhem listju, vendar nikoli ne veš, kaj je spodaj. Lovrenc je lep tudi brez encijana, ampak konec aprila spet pridemo. Vse porabljene kalorije smo vneto spet pridobili na kmečkem turizmu Močivnik, Franci - tebi pa še veliko lepih in varnih korakov v hribih in drugod, z nami ali brez nas!
Ni komentarjev:
Objavite komentar