Napoved je obetavna, ampak v dolinah je megla. Treba je više! Do Ljubljane, potem pa nas še pred Rakitno razveseli sonce. Ker nikjer ne najdemo možnosti za kavo, parkiramo kombi pred cerkvijo in se podamo navkreber. Zrak je prijetno hladen, zmrznjena trava včasih prav zahrusta pod gojzerji. Sicer pa se pot lepo vije po sončni rebri med redkimi drevesi, reso in informativnimi tablami učne poti. Da se ne bi preveč utrudili, se pot obrne navzdol, potem pa po gozdni cesti skoraj naravnost. Nekaterim se nam zdi to že preveč po ravnem, zato prehitro krenemo na desno v breg in potem moramo prečkati še dve dodatni dolinici. Ne boste verjeli: v snegu so sledi medveda, k sreči ne preveč sveže. Po dveh urah smo vsi na vrhu, 1107 metrov visoko. Koča je odprta samo za konec tedna, v bližini pa pridni delavci delajo pri pretvorniku. Za nas pa je krasen razgled okrog in okrog: v dolinah morje megle, Šmarna gora in drugi hribčki kot otočki, zadaj pa venec krasnih gora. Po malici se vračamo v dolino, kjer si končno privoščimo kavico in še kaj zraven. Potem pa v meglo in domov...
Ni komentarjev:
Objavite komentar