Zaskrbljeno gledamo pohodniki in pohodnice Ponedeljkove skupine, ko Vinko kombi usmeri proti zahodu, vremenska napoved pa obeta malo lepše vreme le na vzhodu. Ker pa se potrudimo na jugozahod, nam ni hudega. Mimo Štanjela in skozi Miren, potem pa v hrib.
Ko okrog nas zažari ruj, zapustimo kombi in se napotimo uživat po planoti Cerje. Tu in tam kakšna kapljica, malo vetra, včasih žarki sonca, kot bi posvetil žaromet na ta oder, kjer narava kaže svoje najlepše slike. Svinčeno sivi oblaki, ampak kar naenkrat vmes okno modrine - prav dramatično je vse okrog nas.
Grejejo pa nas tople barve: od rumene, oranžne, rdeče, vijoličaste: ko že misliš, da si videl vse odtenke, te presenetijo novi. Vmes pa zeleno grmičevje, nekaj sivega brina, da se oči spočijejo od bleščečega ruja.
Poti so lepo označene in ne moremo zgrešiti spomenika v čast nadvojvodi Jožefu in kažipota iz prve svetovne vojne, Borojevićevega kamnitega stola, ki je dobil ime po poveljniku 5. avstro-ogrske armade Svetozarju Borojeviću von Bojna, mogočnega spomenika braniteljem slovenske zemlje v obliki obrambnega stolpa pa tudi ni mogoče spregledati.
Navdušeni fotografi skoraj pozabimo malicati, toliko je krasnih motivov okrog nas. Končno se le zberemo in ugotovimo, da se bo treba posloviti.
Vračamo se skozi Komen in Tomaj, kjer vinogradi tekmujejo v barvah z rujem.
Še dolgo bomo sanjali samo še v barvah!
Več posnetkov:
Spletne strani:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar