16. 02. 15

Križ in Bojnik - 16. 2. 2015

Danes smo od Ponedeljkove skupine samo štirje in kaj hitro pade odločitev: z avtom po dolini Mirne do odcepa za Križ, potem še malo v hrib do križišča na Planini, nato pa peš na Kovačev Hrib. Uradno sta zadnja dva zaselka v bistvu dela naselja Križ, ki je res zelo razloženo po hribih in grebenih. 


Asfalt je suh, ob cesti se nam rišejo posamezne lise snega, razgledi zaradi rahle megle niso kaj prida, kljub vsemu pa se nam lepo kaže Kamenško s svojimi zidanicami, pod njimi pa cerkev. 


Vsa v soncu nas pozdravi tudi cerkev Marije Pomočnice na Kovačevem Hribu. Nekdanjo cerkvico so vaščani zgradili leta 1953 iz zidanice v zahvalo za srečno vrnitev iz pregnanstva. Leta 2010 so začeli z gradnjo nove in 7. oktobra 2012 je bila blagoslovljena



Njena zunanjost in notranjost izžarevata neko posebno toplino in prijaznost. Bližnji sosed nam odpre vrata in občudujemo lahko umetnine domačih mojstrov: Sebastjan Popelar iz Zgornjih Mladetič in Bojan Sumrak iz Vrhovega sta avtorja poslikav, rezljan lesen oltar je delo Alojza Raka iz Boštanja, okenske vitraže pa je oblikovala Elena Sigmund iz Budne vasi pri Šentjanžu.  Vso ostalo leseno opremo je naredil član gradbenega odbora domačin Jani Tramte, domačini so pri gradnji in urejanju opravili tudi ogromno prostovoljnega dela.
Pot nas vodi naprej po naselju Križ - navkreber, pa navzdol, 


na slemenu najdemo zanimive skodrane prašičke na kmetiji, kjer je nekoč živela naša znanka. Gospodinja ravno hrani živali, pa še nam ponudi pijačo za zdravje. Spet se dvigamo, pa spuščamo, še vedno smo na Križu ... 


Ko se prebližujemo Bojniku, se nam odpirajo razgledi na Telče, Slančji Vrh, Gorjanci pa počivajo v rahli meglici. Tone že pridno obrezuje trte, vendar se da toliko zmotiti, da skupaj pomalicamo in po ta kratkem uživamo še ob treh vrstah vina. Zadiši še kavici, ki se ji pridruži pecivo, potem pa je čas za povratek. 

Foto: Vinko Šeško.
Tudi tokrat dobimo novo energijo v obliki vina v eni izmed zidanic, zadnji del poti pa malo spremenimo. 


Ob poti nam trobentice naznanjajo pomlad, na sončnih legah so tu že tudi zvončki in žafrani. Po še eni kavi v Boštanju nas ne greje do doma samo toplo sonce, ampak tudi občutek, da smo preživeli krasno dopoldne.

Video:

Ni komentarjev: