Promet z ulice me zbudi v glavnem mestu Poljske - Varšavi, ki ima okrog dva milijona prebivalcev, z okolico pa več kot tri. Do zajtrka je še dovolj časa, da se z Marijo sprehodiva po okolici hotela.
Opaziva živahen in lepo urejen javni promet, ulice so čiste, bogato založeni kioski imajo vgrajen tudi avtomat za tople napitke. Kar iz prtljažnika parkiranega avtomobila lahko kupiva sadje.
Opaziva živahen in lepo urejen javni promet, ulice so čiste, bogato založeni kioski imajo vgrajen tudi avtomat za tople napitke. Kar iz prtljažnika parkiranega avtomobila lahko kupiva sadje.
Foto: Vinko Šeško.
Za stavbami se kaže konica Palače kulture in znanosti, darilo Stalina Varšavi. Zaradi tega je med Poljaki osovraženo poslopje, za turiste pa je lahko zanimiv razgled na mesto s tridesetega nadstropja.
Vrneva se do hotela in pod arkadami ob njem najdemo prostor za jutranjo vadbo. Za samopostrežni zajtrk imamo bogato izbiro, da se lahko podkrepimo za nov dan.
Z avtobusom se odpeljemo do parka Łazienki, ki je s 76 hektari največji park v Varšavi. Ob njem se najprej ustavimo pred spomenikom Piłsudskemu, pomembnemu politiku med obema vojnama.
Potem se sprehodimo do spomenika Frédéricu Chopinu, romantičnemu skladatelju in pianistu, ki je bil sodobnik Prešerna. Njegovo delo je izhajalo iz bogate poljske tradicije, živel pa je veliko časa v Parizu in prijateljeval z George Sandovo. Nikoli ni bil prav zdrav in je umrl za posledicami tuberkuloze star komaj 39 let.
Potem se sprehodimo do spomenika Frédéricu Chopinu, romantičnemu skladatelju in pianistu, ki je bil sodobnik Prešerna. Njegovo delo je izhajalo iz bogate poljske tradicije, živel pa je veliko časa v Parizu in prijateljeval z George Sandovo. Nikoli ni bil prav zdrav in je umrl za posledicami tuberkuloze star komaj 39 let.
Foto: Vinko Šeško.
Park je bil v srednjem veku lovišče plemičev in vojvod Mazovije. V poznem 18. stoletju je takratni kralj tu uredil zasebni park zase. 
Leta 1764 so zgradili neoklasicistično palačo ob ribniku ter uredili gredice in nasade. Zraven so zasadili tudi botanični vrt - leta 1818. Od leta 1918 postane javni park. Lepo ga vzdržujejo, negujejo rože (našli smo celo še nekaj cvetov azaleje), veliko je klopc, na trate so postavljene reprodukcije umetniških slik. Ob sprehodu opazujemo radožive veverice,
zaidemo v gledališče na prostem, potem pa se malo spočijemo na ležalnikih, ki jih je veliko na razpolago.
Foto: Nevenka Vahtar.
Jaz ga ne sestavim prav skrbno in se zložim po tleh, k sreči brez posledic.Čas je za ogled starega dela mesta. Kot utrjeno mesto je Varšava sorazmerno mlada - iz druge polovice 13. stoletja, kraljevska prestolnica pa postane ob koncu 16. stoletja. Do druge svetovne vojne je slovela kot Severni Pariz, kjer so sobivale različne narodnosti, med njimi tudi skoraj pol milijona Judov. Leta 1940 so jih Nemci stlačili na okoli 400 hektarov veliko površino: z 18 kilometrov dolgim zidom so zaprli 73 ulic in ustvarili geto. Zaplenili so vsa podjetja in trgovine, ljudje so ostali brez dohodkov in hrane. Nemci so jim delili na mesec le 2,5 kilograma kruha, veliko je bilo smrti zaradi lakote, razsajale so bolezni. Prihajalo je do uporov, Nemci pa so leta 1942 v dveh mesecih preko 250 tisoč Judov poslali v plinske peči koncentracijskega taborišča Treblinka. Leta 1943 je bil geto dokončno uničen. Avgusta 1944 se je začel množični upor Poljakov proti Nemcem, Hitler je ukazal, da mora biti Varšava zravnana z zemljo. Rdeča armada je pred mestom prekrižanih rok čakala na izid neenakega boja. Poljaki so izgubili okrog 18 tisoč vojakov, 25 tisoč jih je bilo ranjenih. Poljska je plačala strašno ceno za svobodo: 180 tisoč ljudi je izgubili življenje v bojih, kot talci ali pod ruševinami ob bombandiranju. V Varšavi je bilo porušenih preko 85 procentov zgradb. Poljaki so jo uspeli obnoviti in do danes razviti v pomembno ekonomsko, kulturno in politično središče ter pomembno turistično točko.
S parkirišča se povzpnemo h gradu: vse zgradbe tu so bile med drugo svetovno vojno porušene in na novo postavljene. Ozremo se na steber s kipom Sigismunda III, ki je Varšavo izbral za glavno mesto svoje države in na drugi strani na kraljevsko palačo z osnovo iz leta 1596, večkrat so jo dograjevali, v drugi svetovni vojni je bila uničena in potem so jo na novo gradili po starih načrtih skoraj dvajset let.
Na trgu si staro in novo podajato roko: konji s kočijami in električni skuterji drug ob drugem čakajo na potnike.
Sprehodimo se do glavnega trga, kjer življenje vrvi v slikovitih lokalih, ulični glasbeniki in lutkarji poživljajo vzdušje, turisti pa stikamo naokrog in občudujemo raznolika pročelja. Uro in pol smo prosti:
na drugi strani pridemo do ostankov obzidja s trdnjavo Barbican, ki je branila mestna vrata. Najprej so zgradili v 13. stoletju zemeljske okope, konec 14. stoletja so dodali še obzidje in obrambne stolpe, v 18. in 19. stoletju pa so večino tega porušili.
Pokukamo na Vislo in Narodni stadion (PGE Narodowy),
smo za trenutek med svati, da vidimo nevesto,
posedimo ob kavi in trošimo zlote, ki jih menda drugo leto ne bo več.
Ob enih se dobimo na dogovorjenem mestu, odidemo do avtobusa in začnemo 230 kilometrov dolgo pot do Krakova.
Še vedno ravnina z pasovi gozdov, vmes sadovnjaki z jablanami in češnjami, nasadi aronije ali ribeza. Ob pol štirih se ustavimo, malo grešim s sladico iz McDonald'sa, čas je pa tudi za partijo remija. Spet gozdovi, polja s koruzo in strnišča, pred mestom Krakov veliko zlate rozge. Na južnem obzorju pa se že rišejo obrisi pravih hribov.
Naš hotel Vienna House Easy leži med poslovnimi stavbami in izobraževalnimi ustanovami. Moderna stavba z zanimivo vsebino: povsod nas spremljajo izreki (Če ne moreš delati velikih dejanj, male delaj na veliko.),
prostor pred recepcijo je poln rož (nekaj je žal umetnih),
na pultu jabolka za dobrodošlico. Na kartici za vstop v sobo piše: Vsako potovanje zahteva prvi korak. Majhna, a prijetna soba ima vse, kar s sostanovalko rabiva. Na televizorju naju pričaka napis: Ko hotel postane tvoj dom.
Posebnost je mošnjiček, ki ga obesiš pred polnočjo na kljuko vrat in s tem osebju sporočiš "zeleno" odločitev, da jim ni treba naslednji dan čistiti sobe, hotel pa te nagradi z malim darilom presenečenja. Škoda, da ostanemo samo eno noč.
Uro in pol časa imamo do odhoda na večerjo, zato pred hotelom igramo karte.
Na večerjo se odpeljemo z avtobusom, malo pa tudi pešačimo do častitljive restavracije Jarema pred starim delom mesta.
Sedimo ob svečah in svežih vrtnicah na mizi, igrata pa nam dva izkušena glasbenika, gotovo v skupini nihče ne dosega njune starosti. Eno pijačo imamo zastonj, postrežejo nam juho z rezanci, piščančje meso, krompir v kosih, potresen z začimbami, pecivo z vloženim sadjem. Dobro, ampak nič posebnega, mi jim verjetno ne bi dali Michelinove zvezdice, s katero se hvalijo.
Vrnemo se v hotel, kjer v prijetnem prostoru pri recepciji igramo karte do enajstih. Zdaj pa je res čas za počitek!
Chopin in pa park prav očarata nas, staro je mesto Varšavi v okras. Ti hojladrija ...
Vrtnice, sveča pogrinjek krasi, ob glasbi prastarih večerjamo mi. Ti hojladrija ...
Vidka pravi:
Video:
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu. Skupaj ima kar 3538 kilometrov meje in precej dolgo obalo ob Baltskem morju (500 km). Njen položaj in dostopnost ozemlja sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, in skozi stoletja so se njene meje znatno spreminjale.
O zgodovini države lahko preberemo v Wikipedii:
Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija v 5. stoletju. Zgodovina poljske države sega v 10. stoletje, ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije Piastov. V 12. stoletju je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu tatarsko-mongolske Zlate horde. Pod dinastijo Jageloncev je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo Veliko litovsko kneževino, kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim združenjem v 16. stoletju (Lublinska unija in nastanek Republike obeh Narodov). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t. i. Šlahta (Szlachta), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo narod svobodnih ljudi.
Nemirna doba 17. stoletja, znana kot Potop, je prinesla švedsko zasedbo. V tem času so se – vse do leta 1699 - na Poljskem bíle tudi mnoge bitke z Osmanskim imperijem, Rusijo, Kozaki, Transilvanijo in Prusijo. Naslednjih 80 let je prineslo zaton centralne uprave ter šibkost nekaterih pomembnih institucij, zaradi česar je država zašla v skorajšnjo anarhijo in vse večjo odvisnost od Rusije. Slednje je bilo zlasti posledica dejstva, da je v parlamentu Republike obeh Narodov sleheren član lahko dal veto na vsako odločitev, množico teh pa je v prav ta namen podkupil ruski car. Tako skozi glasovanje v parlamentu niso prišle reforme, ki bi nadalje razvijale državni sistem.
V razsvetljenstvu je pomembno vlogo za razvoj dežele igralo gibanje za politično prenovo, ki je napisalo prvo evropsko ustavo leta 1791 (Ustava tretjega maja Republike obeh Narodov). Proces reformiranja se je zaključil z razpadom Poljsko-litovske unije ter razdelitvijo poljskega ozemlja med Rusijo, Prusijo in Avstrijo v letih 1772, 1793 in 1795. To obdobje je zaznamovalo več vstaj Poljakov proti okupatorjem.
Država je bila novo oblikovana v času Napoleona, in sicer kot Varšavska vojvodina. Slednja se je po padcu Napoleonove vladavine preobrazila v Kongresno kraljestvo, ki je temeljilo na liberalni ustavi. S časom so ruski carji oklestili poljsko samostojnost in Rusija si je kasneje priključila kraljestvo.
Prva svetovna vojna je Poljski prinesla novo priložnost za samostojnost, saj so bile okupatorske države po vojni politično in tehnično oslabljene. Zmagovalci vojne so se strinjali o razdelitvi, ki jo je v eni izmed Štirinajstih točk predlagal ameriški predsednik Woodrow Wilson. Po predaji Nemčije 1918 je nastala nova država, Druga poljska republika. Novo nevarnost suverenosti pa je pomenila Sovjetska zveza, s katero se je Poljska zapletla v poljsko-sovjetsko vojno leta 1919 in po sporazumu ohranila samostojnost.
Druga poljska republika je trajala do druge svetovne vojne, ko sta si jo 28. septembra 1939 sporazumno razdelili Nemčija in Sovjetska zveza. Poljska je v obdobju svetovne vojne doživela hude izgube na vseh področjih: izmed evropskih narodov je v vojni po deležih prebivalstva padlo največ Poljakov, in sicer več kot 6 milijonov, od tega polovica Judje. Po vojni se je poljska država geografsko premestila proti zahodu, in sicer do reke Odre (zahodna meja) ter Curzonove črte (vzhodna meja). Po tem premiku je Poljska izgubila 76.000 km2 (20 %) svojega predvojnega ozemlja, ti premiki meja pa so pomenili obsežne migracije Poljakov, Nemcev, Ukrajincev ter Judov.
Povojno obdobje je na Poljsko prineslo komunistični režim, podoben vsem ostalim vzhodnega bloka; leta 1948 je oblikovanje sistema po stalinističnem režimu pomenilo novo totalitarno vladavino. Ljudska republika Poljska, kot je bilo ime novi državi, je bila razglašena leta 1952. Štiri leta kasneje je politika države postala nekoliko bolj liberalna, zaradi česar je bilo med drugim pomiloščenih mnogo zapornikov. Istega leta pa je prišlo tudi do krvavo zadušene delavske vstaje v Poznańu, ki danes velja za prvo pomembno znamenje notranjega odpora proti vzhodnemu komunističnemu sistemu in začetek dolgoletnega rušenja slednjega. Delavski nemiri leta 1980 so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata Solidarność, ki je s časom postal močna politična sila. Okrnil je prevlado Komunistične partije in leta 1989 slavil zmago na parlamentarnih volitvah. Leto kasneje je kandidat Solidarnosti Lech Wałęsa postal predsednik države.
Trda državna politika ekonomije po demokratizaciji v začetku devetdesetih je omogočila Poljski utrditev domačega gospodarstva. Kljub posameznemu dodatnemu nazadovanju socialnih in ekonomskih standardov se je v tem obdobju izboljšal demokratični vidik sistema, v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami pa je Poljska najhitreje dvignila svoj bruto-družbeni proizvod (BDP) na raven pred letom 1989.
Leta 1999 se je Poljska vključila v zvezo NATO, junija 2003 pa so Poljaki izglasovali tudi pristop k Evropski uniji; slednja se je zgodila 1. maja 2004.
• Glavno mesto: Varšava
• Velikost: 312.679 km2
• Prebivalstvo: 37,97 milijone (2017)
• Uradna jezika: poljščina, kašubščina
• Predsednik: Andrzej Duda
• Klicna številka: +48
• Valuta: Poljski zlot (100 grošev)
• Vstop v EU: 1. maj 2004
Kaj na Poljskem?
• Varšava (poljsko Warszawa; 1.735.442 prebivalcev ocena 2014, z okolico 3.370.000), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva. Leži ob reki Visli in je približno enako oddaljena (350 km) od Karpatov na jugu in Baltskega morja na severu.
• Krakov, nekdaj kraljeva prestolnica, kjer se zrcalijo pomniki preteklosti in se prepletajo z novodobno podobo kraja na turističnem zemljevidu Poljske.
Od zmage sindikata Solidarnost se država odpira proti zahodu in turistom nudi gore, gozdove, peščene plaže, kulturo in zgodovino. V tisoč letih dramatične zgodovine so se zanjo kar naprej borili in si jo delili njeni sosedi, tako so Poljaki postali mojstri za obnovo. Toda okupatorji so za sabo pustili tudi sledi v arhitekturi, kulturi. Malo lahko vidimo od uničenega med drugo svetovno vojno, vse so restavrirali. Kljub onesnaženju okolja v času starega režima je mogoče najti veliko neogrožene narave, zlasti v mnogih narodnih parkih. Dežela je raj za tiste, ki uživajo v aktivnem dopustu: pohodništvo, smučanje, jadranje, vožnja s kanuji. Kljub stoletjem tujih vladarjev so Poljaki ohranili svojo identiteto in patriotski odnos, kar se kaže tudi na mnogih festivalih, ljubezni do narodne noše, običajev, narodnih pesmi in plesov.
Poljska je ena največjih držav v Evropski uniji: po številu prebivalcev (38 005 614 – leta 2015) in po površini (312 679 kvadratnih kilometrov) šesta (po nekaterih podatkih deveta) največja. Njen severni del je pretežno rahlo valovit nižinski svet s stotinami majhnih jezer. Na jugu se dvigujejo Karpati (Tatre, Sudeti, Krkonoši), ima pa tudi 23 narodnih parkov. V njih je bogastvo ptic, na meji z Belorusijo živijo zadnji bizoni v Evropi, v Mazuriji veliko štorkelj, drugod rjavi medvedi, losi, volkovi, orli. Skoraj tretjino površine pokriva gozd: bori, smreke, mešani gozd iglavcev in listavcev. Imajo na tisoče vrst rastlin, med njimi 1.200 lišajev in 1.500 vrst gob. Spomladi so polja in travniki morje rož. V veliko predelih Poljske je okolje onesnaženo: kisli dež zaradi uporabe rjavega premoga. Prizadeti so tudi ljudje: bolezni dihal, rak, deformacije novorojenčkov. Onesnažena je voda. Poskušajo reševati probleme, ki so jih v socialističnih časih pometali pod preprogo.
Poljska je parlamentarna republika, od leta 2004 članica Evropske unije z 51 člani v Evropskem parlamentu, leta 2011 so predsedovali Svetu EU. Vključuje se v posamezne projekte, predvsem za ohranjevanje neokrnjene narave in preprečevanje onesnaževanja okolja. Parlament je sestavljen iz dveh delov: Sejm s 460 člani in Senat s 100 člani. Vlada in njen predsednik, predsednik države, prvi je bil Lech Wałęsa (do leta 1995). Nasprotja med posameznimi strankami: vladne krize in politična nestabilnost.
Zlot je poljska denarna enota od leta 1924, ko je zamenjal nemško marko. Tu in tam vzamejo na bencinskih črpalkah evre in vrnejo evre ali zlote. Tečaji niso zelo različni, cene v zlotih navadno deliš s štiri, da dobiš evre. Evro so sicer želeli uvesti do leta 2013, novi datum je leto 2020.
Podnebje je zaradi velikosti države zelo raznoliko in spremenljivo.
Gospodarstvo se razvija: 25 procentov prebivalcev je mlajših od 15 let, odrasli delavci so dobro izobraženi. Čez 25 procentov dela v kmetijstvu: pšenica, ječmen, sladkorna pesa, krompir in krmne rastline. Obdelovalne površine so majhne in v privatnih rokah.
Kultura: včasih je bila to država, ki je porabila največ denarja na glavo prebivalca za kulturo, v komunističnih časih so bile razmere slabše, veliko ustvarjalcev je delalo v tujini. Stare cerkve in drugi objekti. Iz sveta glasbe se spomnimo skladatelja in pianista Frédérica Chopina (1810 – 1849): valčki, mazurke in poloneze, ki izhajajo iz poljske tradicije. Pianist poljskega rodu Arthurja Rubinsteina (1887 – 1982) in bogato izročilo ljudske glasbe z raznolikih področij. S področja literature sta nam ostala v spominu romantični pesnik Adam Mickiewicz (1798 – 1855) in pisec romanov in Nobelov nagrajenec Henryk Sienkiewicz (1846 – 1916). Tudi režiser Roman Polanski izhaja iz Poljske, veliko dobrih filmov drugih avtorjev je od tam, pa nekoč priljubljene risanke Bolek in Lolek so tudi poljske.
Uradni jezik je poljščina, drugi najbolj razširjeni slovanski jezik, takoj za ruskim. Poljska je ena izmed najbolj homogenih lingvističnih področij, saj ima kar 97 procentov prebivalcev poljščino za materin jezik. Tudi mi smo Slovani, torej naj bi se jezikovno razumeli. Ja, pri nekaterih posameznih besedah res: kawa, wino, piwo, Na zdrowie, Dziękuję - hvala, tu se pa že zatakne. Kaj pomenijo ti znaki z repkom, pa prečrtani l, zakaj je č zapisan cz, š kot sz, rz pa je ž?
Poljska se lahko pohvali tudi z znanstveniki in izumitelji. Kdo še ni slišal za astronoma in matematika Nikolaja Kopernika? Poljaki so izumili neprebojni jopič, cepivo proti otroški paralizi, walkie – talkie, detektor min in vodko, pri kateri bijejo dolgoletno vojno z Rusi, ki trdijo enako. Imajo 17 Nobelovih nagrajencev, med katerimi je tudi kemičarka in fizičarka Marie Skłodowska Curie, ki je nagrado dobila kot prva ženska in edina na dveh področjih.
Med politiki velja omeniti ime Tadeusz Kościuszko (bil veteran in heroj v poljski in ameriški vojni za samostojnost), pa Józef Klemens Piłsudski (igral pomembno v vlogo v poljski in evropski politiki) in Lech Wałęsa, ki je s sindikalnim gibanjem Solidarnost odigral pomembno vlogo pri rušenju komunističnega režima na Poljskem, novi državi tudi predsedoval in je dobitnik Nobelove nagrade za mir.
Janez Pavel II. - Karol Józef Wojtyła: njegovo ime se pojavlja v vsakem najmanjšem naselju, najmanjši cerkvi ali kapelici na Poljskem. Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla, ko je bil leta 1978 izvoljen za papeža. Leta 2009 ga je njegov naslednik papež Benedikt XVI. razglasil za božjega služabnika.
Ker je bila cerkev v zgodovini pogosto v vlogi države, je intenzivnost vere pri ljudeh res velika in prežema vsa področja dnevnega življenja. Iz nje črpajo duhovno moč v času kriz. Večina je rimokatoliške izpovedi, nekaj je protestantov, evangeličanov, pravoslavnih, nekaj je islamskih in židovskih vernikov. Poljska naj bi bila znana po svoji verski toleranci. Cerkve so polne, tudi mladih. Vsi zavzeto sodelujejo pri obredih: molijo, pojejo in veliko med tem klečijo. Nekatere sicer moti preveliko vmešavanje cerkve v politiko. Zaradi cerkve se tudi krešejo mnenja glede splava v parlamentu (sejmu).
Veliko običajev za veliko noč izhaja še iz poganskih časov: pobarvana jajca, jagenčki iz sladkorja, šopki zelenja. Na velikonočni ponedeljek dekleta zjutraj osvežijo s polivanjem z vodo in šibanjem z »mačkono«, ponekod jih le poškropijo s parfumom (neznani izvor navade, verjetno poganski, povezan z rodnostjo). Cvetna nedelja s procesijami. Za kresno noč spustijo na vode rože in goreče sveče.
Obvezno šolanje se začne pri petih letih, osnovna šola traja devet let, potem sledijo različne oblike srednjega in visokega šolanja. "Šole v naravi" so tudi popularne.
Poljski športniki so uspešni na različnih področjih, v zadnjem času je to tudi smučarski skakalec Adam Małysz.
Hrana in pijača sta sicer malo pod vplivom zahoda, vendar povsod zelo poudarjajo domače. Poljaki so zelo gostoljubni, gost je pri njih kralj: Ko je gost v hiši, je bog v hiši. Meso, kruh, zelenjava, krompir. Alternativa za pico je njihova zapiekanka, veliko je različnih cmokov ter juh in enolončnic iz zelja in druge zelenjave, krompirja, mesa in klobas. Bigos: okusna in nasitna jed iz kislega zelja, zelja, gob in mesa. Barzcz iz rdeče pese in zurek z rženo moko sta znani juhi. Chlodnik je hladna juha iz kislega mleka, rdeče pese, kumaric, šunke in jajc. Flaki – juha z vampi. Pierogi so cmoki z različnimi nadevi. Slastne so tudi pite s skuto in sadjem, pri katerih se prileže še nesladkani kompot. Zanimiv in okusen je tudi lepo oblikovan dimljeni ovčji sir oscypek, sicer pa ima vsako področje svoje specialitete: na severu dobre prekajene ribe. Mogoče je dobiti veliko gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač, poskusiti je treba njihovo odlično pivo in nacionalno pijačo vodka (wódka – mala voda), ki jo Poljaki spijejo 12 litrov na leto na glavo in so njeni največji proizvajalci in porabniki. Poleg tega pa še razne doma narejene žgane pijače. Ker je to velik socialni problem, poskušajo omejiti pitje z visoko ceno.
Prebivalci so večinoma Poljaki. Zaradi premaknitve ozemlja proti zahodu so se izselili mnogi Nemci, na vzhodu pa so Poljaki izgubili svoja ozemlja: po drugi svetovni vojni je bil vsak tretji Poljak ali v izgnanstvu, ali brez doma. Zdaj so v boljših odnosih z manjšinami: Nemci, Belorusi, Ukrajinci. In, kakšni ljudje so Poljaki in Poljakinje? Različni, kot povsod. Marsikdo jim zameri, da niso bolj prijazni. Pri delu s strankami bi se res lahko pogosteje nasmehnili in opustili uraden izraz lica, na splošno pa ni slabih vtisov. Če si kot sogovornik vljuden, bo tudi odziv skoraj vedno ustrezen.
Na vsak način je Poljska bogata dežela z zanimivimi ljudmi, vredna pozornosti in ponovnega obiska. DO WIDZENIA!
Viri:
Strani na spletu (Agencija Oskar, Wikipedia)
Sabine Herbener, Reiner Elwers: Poland (Insight Compact Guide)
Bogomil Ferfila: Poljska danes
Bogomil Ferfila: Popotniške stopinje Vzhodne Evrope
Ni komentarjev:
Objavite komentar