Na lepše bolj pohodniško: pri vlaku na Železniški postaji Sevnica za Trebnje ob 6.44 že čakata Joži in presenečenje - Milena z Gorjan, draga sovandrovka. Ob klepetu sploh ne opazimo, da je mimo že pet predorov in, da bo treba izstopiti v Tržišču.
Skrbna Mimi nas že čaka in zapelje do lokala na kavico, da začnemo prijetno jutro ob zvokih vrtečega se mlinskega kolesa.
Zdaj pa pot pod noge:
preko že trhle brvi
in v hrib po gozdu sledimo markacijam.
Ko pridemo iz gozda, smo pred zaselkom Medvejek, ki spada uradno že k Malkovcu, naselju z okrog 150 prebivalci.
Pogled nazaj in odpre se nam razgled od Kuma do Lisce. Malo navzdol in spet v hrib,
smo že pri spomeniku 50-tim borcem in žrtvam fašizma v drugi svetovni vojni na Malkovcu. Splača se zaviti na desno k Vinskemu dvoru Deu,
kjer je ostala dekoracija od ohceti. Mimi nam vneto razlaga, čigava je katera zidanica, z Joži obujata spomine, z Mileno pa se čudiva in spoznavava nove stvari.
Pogled na vinske gorice in Slančji Vrh v ozadju je res enkraten. In vemo: za tem amfiteatrom je še eden podoben.
Zdaj pa nazaj in mimo spomenika proti Slančjemu Vrhu. To naselje ima sicer samo okrog 50 prebivalcev,
ponaša se pa s Cerkvijo svetega Urha, ki ima osnovo v srednjem veku, večkrat pa so jo prenavljali. Sprehodimo se po pokopališču in poklepetamo z vikendašem, ki sicer živi v Škofji Loki.
Na križišču zavijemo v levo in že vidimo Turistično kmetijo Celestina v Marendolu, do katere pridemo mimo kapelice, potem pa spet levo. Včasih so bile to vse Zgornje Vodale, od leta 2014 pa so samostojno naselje, ker so ta predel tako imenovali v preteklosti. Menda pa imajo oboji skupaj le 22 prebivalcev.
Pot nadaljujemo ob drevoredu lip, na desni pa se kaže lepa dolina in Zgornje Vodale. Na travniku se pasejo konji, mi pa se čudimo travniku, ki ga še niso pokosili, čeprav je detelja na njem že dozorela.
Spuščamo se skozi gozd in pred nami se že kaže Tržišče in Šentjurski hrib.
Žejo po skoraj enajst kilometerskem pohodu si pogasimo s pivom, potem pa nas Mimi zapelje na Železniško postajo Tržišče, kjer začuda nismo edine potnice, ki ob 11.53 stopimo na vlak za Secnico.
Mimi, hvala, da si nam pomagala odkrivati te lepe kraje!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar