Ljubljana - 28. 1. 2024

Na lepše z Jelko: v Cankarjev dom Ljubljana. Vlak z Železniške postaje Sevnica odpelje točno ob 7.33. Ker od Litije do Ljubljane obetajo nadomestni avtobusni prevoz, raje v Zidanem Mostu počakam na IC vlak Hodoš - Ljubljana in sem z desetminutno zamudo na cilju. Ravno dovolj časa, da kupim kavo za s sabo in v pekarni in slaščičarni, ki je odprta tudi ob nedeljah, rogljiček za okrepčilo.

Do Cankarjevega doma rabim manj kot 25 minut in počasi se nas zbere 17 za vodeni ogled Globoke hiše s slušalkami, od Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica nas je šest. Okroglo uro se predajamo sugestivnemu besedilu, podkrepljenemu z verzi in glasbo, v katerem izvemo veliko o nastajanju te ustanove in njenemu poslanstvu.

Sonce je pregnalo meglo, treba pa je pregnati tudi tisto v želodcu. Ob nedeljah v Ljubljani ni veliko možnosti za prehranjevanje, 

jaz poskusim pri Figovcu. Veliko miz je rezerviranih, pa še nezasedenih, tudi zame najdejo mizico. 

Lokal je zanimivo urejen: leseni kuhinjski pripomočki po stenah, kanglice za pribor in prtičke, emajlirana posoda za bograč. K njemu mi prija še kozarec refoška in želodec je zaenkrat zadovoljen.

Sonce me zvabi po "kulturni poti" mimo Opere, Narodne galerije in Moderne galerije 

na Jakopičeve sprehajališče, kjer se predstavlja slovenska vojska.

Na kavo pa v višine - na Nebotičnik. Najprej uživam v razgledih, potem pa ob pijači.

Sprehodim se do Tromostovja, se na Tržnici razveselim ob razigranih drsalcih in drsalkah na ledu, potem pa se s tirno vzpenjačo odpeljem na Grad. Po mestu in tu vrvi veliko ljudi, največ je italijanskih turistov. 

Vsi občudujemo Kamniško - Savinjske Alpe in se nastavljamo soncu.

Težko grem mimo antikvariata, da ne bi kaj kupila, tudi tokrat "posvojim" dve knjigi. 

V Stolnico svetega Nikolaja se grem poslovit od jaslic. Zanimivo, da pobirajo po dva evra vstopnine; kaj pa, če greš samo molit?

Po Miklošičevi lepo počasi proti Železniški postaji: ob tem obvezno ogledujem fasade starih poslopij: nekatere so res nekaj posebnega. 

Na koncu ulice pa - kot, da bi bile že tam Kamniško - Savinjske Alpe. Potem pa se med njimi pojavi še Triglav, seveda zavarovalniški.

Pred odhodom domov se je treba še malo okrepiti: McDonald's mi pride prav za malico.

Za vlak ob 15.50 je treba še malo počakati, da odprejo kompozicijo, potem pa se udobno okrog pol šestih (z nekaj zamude) pripeljem v Sevnico.

Več posnetkov

Video: