Na tih, deževen dan ... Zjutraj rahlo dežuje in prav zanima me, če se bo sploh kdo od skupine Posebna prijateljska potepanja odločil za pot na teren. Potem pa presenečenje: na Železniški postaji Sevnica se nas za vlak ob 7.38 zbere osem, na vlaku se nam pridruži še ena. Vseh devet se nas zapelje do Radeč, čeprav je bil prvotni načrt iz Loke v Radeče peš.
Še vedno rahlo dežuje, mi pa se vseeno odločimo za ogled Radeč:
Pot nas potem vodi mimo tržnice, Cerkve svetega Petra, gradu Turn, vse do starega mosta.
Večina se odloči za povratek z vlakom nekaj minut čez dvanajsto,
tri pa se odločimo za pohod ob Savi.
Vlak ob 14.15 ima nekaj minut zamude, kljub temu pa smo v Sevnici pred pol tretjo uro.
Kaj bo dež - to malo moče! Mi kar strumno hodimo, če se nam zahoče.
Informacije pod videom.
Video:
Sedež občine z okoli 2000 prebivalci. Osnovna šola, Vrtec, Zdravstveni dom, Knjižnica, trgovine.
Na pokopališču stoji grobna kapela viteške družine Gutmannsthal - Benvenuti, ki je bila pomembna za Radeče od 1853 do 1926. Nanjo spominja tudi grb na Dvorcu Turn v starem mestnem jedru, ki je bil sicer zgrajen v 16. stoletju (1575), leta 1860 pa mu je ta družina dala sedanjo podobo. Na strmini nad Radečami so razvaline starejšega gradu, ki so ga konec 13. stoletja zgradili sorodniki svibenske gospode vitezi Ratschachi na nadmorski višini 272 metrov. V 15. stoletju so ga porušili, spet obnovili in v 17. opustili. V zakupu so ga imele mnoge plemiške družine, konec 18. stoletja pa pride v meščanske roke, od 1902 do 1907 je bil njegov lastnik ljubljanski župan Ivan Hribar. Danes so od mogočnega gradu ostale le razvaline vhodnega stolpa in nekaj obrambnega zidovja.
Ob Savi po Učni poti Savus. Kukalo proti Brunku. Ribiški dom s počitniškimi hišicami. Ribnik Bajer z informativnimi tablami, v gozdu nad njim prostor za uživanje z razglednim stolpom in udobnimi klopmi.
Graščina Dvor z nastankom v 16. stoletju in zanimivim parkom s starimi drevesi iz 19. stoletja. Nastajati je začel leta 1853. Leta 1913 je bilo v njem okoli sto različnih vrst drevja in grmovnic, leta 1949 ostane le še 19 redkih eksot, v zadnjem času pa so gozdarji popisali 548 dreves. Graščino je začel graditi Žiga Višnjegorski leta 1535, pred drugo svetovno vojno pride v last usmiljenih sester reda Svetega Vincencija, po vojni je nekaj časa sedež uprave Zasavskih premogovnikov. V precej zaščiteni zgradbi je zdaj Prevzgojni dom. V Wikipediji lahko preberemo: Prevzgojni dom Radeče je edini prevzgojni dom v Sloveniji. V njem so zaprti mladoletniki in mladoletnice, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Prevzgojni dom ima kapaciteto 68 obsojencev. Prestajanje ukrepa traja od enega do treh let.
Pomen Radeč v času splavarjenja. Splav za turiste.
Stari železni most, ki so ga odprli leta 1894. Ob izgradnji je bil tretji največji most na področju tedanje Avstro-Ogrske, dokončan je bil v rekordnih enajstih mesecih. Nima podpornih nosilcev, dolg je 84, širok 6 metrov, njegova nosilnost pa je 12 ton. Posebnost železnega mostu je, da so vsi spoji med seboj kovičeni.
Cerkev svetega Petra iz leta 1910. Zgodovina župnije sv. Peter Radeče sega v 14. stoletje. Že leta 1385 so Radeče imele lasten vikariat in stalnega duhovnika. Prvotna cerkev je stala na območju današnje cerkve, približno širi metre nižje v samem osrčju Starograjske ulice. Bila je lesena in naj bi nastala v obdobju pozne romanike. Župna cerkev je postala leta 1618, takrat so jo tudi obnovili. Od te kamnite gotske cerkve z lesenim zvonikom je ohranjen le še prezbiterij, sedanja zimska kapela, posvečena Mariji Brezmadežni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar