Zbujanje ob petih, vadba, zajtrk ob šestih, okrog sedmih odhod na pot po Italiji: okoli 150 kilometrov do izliva Soče v morje. "Stric Google" nam je že zvečer zaupal, da pot po rezervatu ob četrtkih ni odprta, umetna inteligenca pa nam pomaga najti podobno lokacijo: Naravni regionalni rezervat Dolina Cavanata med izlivom Timave in ustjem kanala Primero pri Gradežu (Grado - Riserva naturale regionale Valle Cavanata). Sicer se najprej po pomoti zapeljemo proti Benetkam,
potem pa najdemo vhod v Rezervat z informativnimi tablami, straniščem, velikimi drevesi sladkih fig, informativna pisarna pa je tudi tu ob četrtkih zaprta.
Najprej se napotimo po cesti ob vodi, potem po nasipu ob morju, po drevoredu s topoli in robido, pri zapornici pa se potka zoži, vodi med visokim rastlinjem in na lepem konča. Moramo se vrniti.
Pri zapornicah stoji didaktični laboratorij Casa Spina, ki je namenjen strokovnjakom in vodenim učnim skupinam, nam pa dovolijo malicati pri omizju, uporabiti stranišče in si ogledati razstavo. Po nasipu se vrnemo do ceste in počakamo, da šoferja pripeljeta vozili.
Avtor: Carsten Steger – lastno delo; licenca: CC BY-SA 4.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=168722478
Foto: Vinko Šeško.
Vožnja skozi Gradež (Grado) pokaže, kako lepo je to turistično mesto: včasih otok, zdaj polotok.
Blizu Ogleja (Aquileia) smo, zato si za pet evrov vstopnine ogledamo čudovite mozaike Bazilike Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata.
V Gostilni Šurc v Ratečah si malo zmočimo grla in prevzamemo naročene ocvrte piščance za večerjo.
Foto: Vinko Šeško.
Ti in dodane tekoče zadeve nam dajo "krila", da pozno v noč prepevamo.Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar