12. 02. 12

Radensko polje - 11. 2. 2012

Na prikazu Tanina se kaže temperatura minus enajst, sobotno jutro krasijo drobne snežinke v zraku, dvajset planincev in planink pa na avtobusni postaji v Sevnici čaka na avtobus za sobotni izlet Planinskega društva Lisca Sevnica. Skrbna Darinka nekaj telefonira in kmalu izvemo, da rezervirani avtobus noče vžgati, da pa bo kmalu prispel nadomestni. Komaj ogrejemo njegovo notranjost in svoje ude, ko je že treba izstopiti. Tri kilometre iz Grosuplja smo, v naselju Veliko Mlačevo, kjer nas čaka prijazna vodička. Najprej si je treba ogledati lokal - Bar Grad Boštanj, ki je urejen v grajskem stilu, pomembno pa je tudi, da nam nudi toplo zavetje, dišečo kavico in še kakšne potrebne malenkosti. Potem pa počasi navlečemo nase vse kar imamo od bund, kap, šalov, kapuc, rokavic in krenemo na pot po Radenskem polju. 
Od decembra 2011 je to najmanjše od kraških polj v Sloveniji krajinski park. Meri dobre štiri kvadratne kilometre, saj je štiri kilometre dolgo in en kilometer široko. Na severu ga omejuje grič Boštanj, na jugu pa Kopanj s cerkvijo Svete Marije, kjer je v letih 1908 - 1910 pri svojem prastricu živel doktor France Prešeren. Pogumno gazimo za vodičko, ponekod je sneg čisto spihan, drugod nam noga uide globje vanj, vneto pa tudi sneži ves čas našega pohoda. Strupeno piha in kmalu smo kot sneženi možje. Vodička nas sproti opozarja na značilnosti tega področja: močila, retja, ponore, ponorne jame... Tri ponikalnice oblikujejo krajino: Dobravka, Zelenka in Šica. Zdaj vode skoraj ni, lahko pa si predstavljamo, kako je, ko ta privre na dan. Leta 2010 je bila pod vodo praktično cela dolina. Končno voda odteče v Zatočno jamo ali pa v Lazarjevo jamo, čez približno pet kilometrov pa pride na dan kot del izvira reke Krke. Sistem voda in jam je med seboj povezan. 
Vhoda v obe jami sta zavarovana z debelo ograjo, ki zadrži veje in druge večje stvari, v zadnjih časih tudi kakšno balo s posušeno travo. Mi se uspemo prevleči skozi ograjo in v zavetju pomalicamo, občudujemo pa tudi ledene kapnike in druge mojstrovine, ki jih je iz ledu napravila narava. Ob suhi jami se vzpnemo gozd, kjer ne piha več toliko. Vse okrog nas pa je deviška belina snega in tišina zimske idile. Vrnemo se na izhodišče in zavijemo še na grič Boštanj z razvalinami gradu. 
Tega je Jakob pl. Lamberg zgradil sredi 16. stoletja na prazgodovinskem gradišču. Lambergi so imeli v lasti tudi grad v Boštanju pri Sevnici in so kot gospodje Boštanjski verjetno dali ime tudi temu gradu na robu Radenskega polja. Od 1678 do začetka 20. stoletja je bil v lasti rodbine Ursini Blagy, kasneje družine Lazarini. Leta 1942 je bil požgan, ostala je le ruševina in obrambni stolp. 
Pod njim se spustimo do že znanega lokala, kjer ob galeriji odkrijemo oder z lepo sliko polja. Naslikani cvetovi sibirske perunike in močvirskega tulipana nas vabijo, da kraj obiščemo še v kakšnem drugem letnem času. Dobro se okrepčamo, potem pa krenemo proti Sevnici. Da ne bi bili prezgodaj doma, se oglasimo še v Šmarju v novoodprti kavarni Pri Petri. Da ne bi slučajno česa zamudili ...
Več fotografij:
Spletne strani:
Spletna stran Krajinskega parka Radensko polje
Poplave leta 2010

Video:


Ni komentarjev: