Ponedeljkova pohodniška skupina se zbira ob sedmih na parkirišču, ko kaže napis na Taninu minus devet stopinj. Nam pa se sploh ne zdi tako mrzlo. Z dvema avtomobiloma se odpeljemo do konca Drožanjske ceste, potem pa korajžno zakoračimo po delno poledeneli cesti. Kar veliko prometa je, zato moramo paziti in se umikati, včasih tudi v globoki sneg. Ob potoku je že bolj mrzlo, kape in šali še kako pridejo prav.
Prihajamo v Drožanje, gremo mimo cerkve v Žabjeku, se spustimo in spet dvignemo na Prešno Loko.
Sonce se trudi in trudi, ampak oblaki so predebeli. Nekam zgodaj je še za malico, ampak Slavica in Tone nam v zidanici spet pripravita toplo zatočišče z zakurjenim štedilnikom, šnopčkom za preventivo, toplim čajem, dvema vrstama vina, slastnim zavitkom in dišečo kavo. Zakaj smo se toliko prešerno smejali? Saj ne vem prav, smo se pač dobro počutili. Po ledeni poti se spuščamo proti Žurkovemu Dolu. Ko nam že pri tretji hiši ponudijo jeger, razložimo, da ne moremo več in se pitja vzdržimo.
Po celem snegu in zorani cesti se povzpnemo proti Ostrešju, potem pa se spustimo spet do Drožanjskega potoka, v katerem voda iz snega in leda ustvarja svoje umetnine. Pri Kekcu še poklepetamo ob kavi, potem pa vrnemo domov s prijetnim občutkom, da nam tudi mraz ne more do živega.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar