Danes Ponedeljkova skupina krene na pot pol ure kasneje, zaradi sneženja pa kombi uspe zaviti na parkirišče, ko že zdavnaj odzvoni sedem. Kompletni smo: kombi je poln, dodatno je na poti še osebni avto. Počasi napredujemo po zasneženi cesti do Tržišča, kjer se oborožimo z vsem potrebnim za pohod v snegu in zadihamo po bližnjici v hrib. Na parkirišču pred Malusovo gostilno je večina že čisto brez sape, po cesti pa gre laže, čeprav na sprijetem snegu malo podrsava.
Drevje in grmovje se šibi pod mokrim snegom, snežinke plešejo svoj ples, mi pa poplesujemo na rob ceste, ker je na njej neverjetno veliko vozil v obe smeri. Malkovec, še rahel vzpon, potem pa po ravnem in navzdol proti Bojniku. Moški del skupine je pohitel in v zidanici Slavice in Toneta je prijetno toplo. Po dezinfekciji nam zadiši malica, zalivamo jo s kar tremi vrstami vina, potem je tu še kuhano vino in čaj, pa po naših sendvičih še narezki, redkvica, ocvirki, slano pecivo ... Le od kod se vse to jemlje? Neverjetno se razvname debata o trenutnih političnih razmerah, gospodar nam iz previdnosti kar pobere vilice. Pa se kmalu lotimo bolj prijetnih tem: Tonetu nazdravimo za god, Vinku Š. za bližnji rojstni dan, potem pa je že skrajni čas, da zunaj ohladimo naše glave.
Še vedno sneži in vračamo se preko Vodal.
Po poti nas ves čas spremlja zimska idila, v Tržišču pa si ženske najdemo zavetje v gostišču. Moških ni od nikoder! Imeli so pač malo širšo pot od naše in kakšno uro in pol zamude. V mraku od doma, v mraku domov. Ta dan je bil nekaj čisto posebnega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar