Lahko bi včerajšnji pohod šteli kot nadomestilo za današnjega, vendar, zakaj pa smo Ponedeljkova skupina, pa kombi je na voljo, vremenska napoved za zahodne kraje je ugodna ... Kar na pot! Rahli megli na Dolenjskem sledi bolj gosta okrog Ljubljane, ko pa pri Uncu zavijemo z avtoceste, nas pozdravi sonce. V Cerknici parkiramo na običajnem parkirnem prostoru blizu tovarne Brest, se posladkamo s kavo, potem pa krenemo navkreber med borovce. Splača se globoko dihati, jutranji zrak je osvežujoč, pot na Slivnico pa lepo shojena.
Ko stopimo iz strnjenega gozda, nam zastane korak: za nami se odpira pogled na veličastno sliko: Javorniki, Nanos, Julijci, Kamniško-Savinjske Alpe ... Pod njimi pa morje megle v dolinah.
Potem pa se oziramo še na jug, kjer se v nenavadni oblikah razkriva Cerkniško jezero, ob njem slikovita polja, vasi in mesto Cerknica.
Pogosti brinovi grmi so okrašeni z jagodami, vsako drevo je nekaj posebnega, še posebno osamelci in tik pod koči skrivenčene bukve.
Pri vhodu v kočo najdemo zavetje za počitek in malico, mene pa vleče na rob hriba, kjer je najlepši pogled na jezero, potem pa še na vrh, na 1114 metrov nadmorske višine. Z vzhoda se nabirajo oblaki in vrniti se bo treba.
Jezero se čudno blešči, gore so zajele megle ter oblaki, mi pa se varno vrnemo v dolino in to proslavimo s Tonetovim vinom.
Na povratku pri Ivančni Gorici zavijemo z avtoceste in spoznavamo manj znane kraje do Mirne. Po zraku se igrajo snežinke, ko se po postanku v Tržišču za še eno okrepčilo, vračamo v Sevnico.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar