10. 02. 13

Drameljska planinska pot - 9. 2. 2013

Sobotni izlet Planinskega društva Lisca Sevnica je, tistih nekaj napovedanih snežink se pa res ne bojimo. Avtobus mi je čisto blizu, samo preko ceste. Pohodniki in pohodnice vstopajo še na avtobusni postaji in nekaj postajališčih, vzdušje je kmalu kot navadno - odlično. Planinsko društvo Dramlje nas vabi na 32. pohod po Drameljski planinski poti za krepitev zdravja in v spomin na pohod legendarne 14. divizije, ki je 13. in 14. februarja 1944 osvobajala te kraje. Lojze nas varno pripelje v Dramlje, kjer v gasilskem domu plačamo štartnino ter dobimo zgibanko z načrtom poti in kontrolni kartonček. Brez okrepčila pa vendar ne gremo na pot! 
Domačini nam pokažejo gostilno, ki je kot običajno blizu cerkve, počutimo pa se skoraj kot doma, saj smo v naselju Laze. Ker sneg kar lepo naletava, se primerno opremimo in zakorakamo skozi Svetelko. Nekaj časa se počasi dvigamo po cesti, potem pa bolj grizemo kolena do druge kontrolne točke Straža na Gori. 
Požigosamo kartončke in si natočimo vročega čaja: izbiramo lahko med limonovim in rumovim. Spominska tabla nas spomni, da se je tu rodil Miloš Zidanšek. Starejši ime poznamo, mlajši manj. 
Da se nadihamo, najprej hodimo po ravnem in malo navzdol, potem pa se spet začenjamo vzpenjati skozi Spodnje in Zgornje Slemene. 
Pri domačiji Kumšek nas čaka tretja kontrolna točka, privoščimo pa si tudi zasluženo malico. Iznajdljivi si najdemo streho kar v suhi drvarnici. Ves čas po malem sneži, v dolino se ne vidi kaj dosti, pohod pa poteka v sproščenem razpoloženju. Pohodniki se pomešamo med sabo, kakšno pametno rečemo, predvsem v nadaljevanju poti, ki vodi navzdol. Nekateri se držijo ceste, večina po jo ubere po bližnjici. Ta je na začetku prijetna, mehka, snega je ravno prav, kasneje pa pokaže zobe in zelo je treba paziti, da ne zdrsnež po snežni in blatni strmini. 
Srečno se spustimo v dolino z ribniki in kmalu se pred nami pojavi Žička kartuzija, domovanje menihov iz 12. stoletja. Kratek postanek in odločitev, da izberemo krajšo varianto proti Grušcam. 
Lepa gozdna cesta se više zoži v stezo in počasi sopihamo proti četrti kontrolni toči pri domačiji Jankar. 
Poleg žiga nam postrežejo tudi z vročim čajem, ki ga po želji ohladijo z izdatnim curkom ruma. Kmalu se znajdemo nad vinogradi in ena izmed zidanic ima črna vrata - taka imamo najraje, namreč odprta. Gospodar odprtih rok toči modro frankinjo in domače belo, zraven pa ponuja še kruh. V megli že vidimo naslednji cilj: cerkev Svete Uršule. Da se ne bi zgubili, nas vabi z opoldanskim zvonjenjem. Ampak vmes je še kar dolga dolina. Najprej se spustimo ob vinogradih, nekateri se spustijo kar po zadnji plati, drugi še po hrbtu, ostali lovimo ravnotežje po spolzki travi in snegu. Skoraj mi že uspe, ko tik pred koncem zdrsnem, padem in dobim na hlače ter bundo originalne spominke - odtise lokalnega blata. Hujšega pa k sreči ni. 
Še malo po ravni cesti in pogled nazaj v gorice, potem pa vzpon skozi gozd na Uršulo. Pot je že pošteno shojena od nešteto korakov, tudi utrujeni smo že, ko nas pozdravi najprej cerkev, potem pa še planinska postojanka na nadmorski višini 461 metrov. 
Cerkev je zgrajena v renesančnem slogu in njen začetek sega v 17. stoletje. Notranjosti si žal ne moremo ogledati, ker je zaklenjena. Planinska postojanka je bila včasih mežnarija in je stara več kot 200 let. Prizadevno planinsko društvo lepo skrbi zanjo in s svojo leseno fasado in toplimi prostori nam nudi prijetno zavetje za počitek in malico. Na drugi strani cerkve je Mastnakova zidanica iz istega časa kot mežnarija, ob cesti pa se vrsti cela ulica novodobnih zidanic in vikendov z manjšimi vinogradi. Lep razgled se jim ponuja, na žalost pa tudi na avtocesto in hrup prometa se širi do nas. Sicer pa - kot bi bili blizu doma: naselje se imenuje Vodule, pri nas imamo pa Vodale. 
Po cesti se mimo Slomškove kapelice spuščamo v dolino ter se razveselimo avtobusa, ki ga je šofer premaknil in nam ni treba hoditi peš prav do Dramelj. Še vedno se po zraku lovijo snežinke, ni jih bilo tako malo kot v napovedi, pa nič ne de: osvežile so nam zrak, ozaljšale pokrajino in nam popestrile dan.
Video:

Ni komentarjev: