Študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot se ne boji dežja in večina se nas zbere na Rondoju z dežniki in prepričanjem, da sta dež in sneg tudi naravni vrednoti. Kar vprašajte tiste, ki jih pogosto pesti suša. Soglasno sklenemo, da se bomo danes bolj vozili in prva etapa je do gostišča Felicijan na Šmarčni, ki je trenutno spet zaprto.
Neumorni Janez nam predstavi značilnosti in zgodovinsko ozadje tega področja, potem pa se zapeljemo v Dom na Kompolju,
kjer so domačini leta 2002 v posebni delavnici zbrali gradivo o svojem kraju. Do cerkve Svetega Mihaela se sprehodimo in občudujemo cerkveno ladjo iz desetega stoletja, ki je ena najstarejših v Sloveniji.
Glavni in stranska oltarja sta iz 18., nekateri kipi pa celo iz 17. stoletja. Domačinka nam predstavi skrb za obnovo objekta in na prvi pogled mi je všeč kombinacija starega in novega, pa prijazne lesene klopi, skrbno ročno izdelani prti, šopki iz naravnih materialov ... Preko obzidja pokopališča se zagledamo v valove Save pod njim in poslušamo razlago o rešitvi odvodnjavanja v naselju.
Do Šmarčne skušamo priti po makadamski poti ob Savi, pa je na nekaj mestih voda preveč spodjedla breg in se raje vrnemo na varnejše poti.
Tu obiščemo novo Marijino cerkvico, ki še ni čisto gotova, in stoji na mestu nekdanjega kužnega znamenja, kasnejše kapelice in manjše cerkve, ki so jo nazadnje razširili leta 1970. Na fasadi lastovke, ujete med bodečo žico, spominjajo na zaobljubo o graditvi, če se bodo domačini srečno vrnili iz izgnanstva. Z ogromno lastnega dela, nekaterimi donatorji, vendar brez kakršnekoli finančne pomoči Cerkve, zaobljuba postaja resničnost.
Posebno pozornost zaslužijo poslikave mojstra Bojana Sumraka, ki je tu ustvarjal več kot tisoč ur. Jaz pa sem se zazrla tudi v umetelno sestavljena tla.
Dežne kaplje prehajajo v snežinke in prijetno je strniti vtise lepo na toplem ob kavi v Čič baru v Boštanju. Danes smo naravnim vrednotam dodali zvrhano mero kulturnih - to se pred kulturnim praznikom tudi spodobi.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar