To jutro se za Ponedeljkovo skupino Planinskega društva Lisca Sevnica začne malo nenavadno: kombi nekaj "štrajka" in ne vemo, če nas bo sploh lahko popeljal na pot. Posedimo ob kavici pri Felicijanu, Vinko pa išče mehanika, ki bi ozdravil vozilo. Po kratkem času smo že na cesti in brzimo proti Ljubljani, potem pa proti Gorenjski. Pojavi se veliko vprašanje, kje zapustiti avtocesto, da bomo najhitreje prišli do Trzina. Še zdaj ne vem, če smo jo prezgodaj ali prepozno, dejstvo je, da se v Trzin vozimo skozi Domžale in Mengeš. Nič zato: vmes spoznamo nekaj novih krajev. Takoj na začetku naselja iz mengeške strani opazimo kažipot za grad Jable, ki je prvi na seznamu današnjih obiskov.
Pa kaj, ko nas sredi polja vabi cerkev Svetega Primoža in Felicijana, ki ima za ozadje krasen okvir Kamniško-Savinjskih Alp. Fotografi izkoristimo lepo sončno dopoldne in lovimo krasne motive. V bistvu smo v naselju Loka pri Mengšu in pred gradom so razporejena poslopja Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Jable, v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije pa deluje tudi Laboratorij za kmetijsko tehniko. Njegov uslužbenec nam prijazno razloži, kako pridemo na Rašico, na uro in pol dolgo pot se lahko podamo že kar od gradu Jable.
Ta se mogočno dviga tik nad ravnino, znan je že iz 13. stoletja, danes pa je protokolarni objekt z lepo urejeno okolico. Za začetek sedanje zgradbe velja letnica 1530. Zanima nas podzemna jama z vodnim izvirom pod gradom, občudujemo ribnik v parku, pokukamo tudi na dvorišče zgradbe. Tu imajo svoj sedež Center za evropsko prihodnost, Forum slovanskih kultur, Sektor za načrtovanje politik in raziskave, lahko se poročite v posebni dvorani, prostore oddajajo v najem za različne prilike.
Po premisleku se odločimo, da se peljemo naprej v naselje Dobeno, ki nas preseneti z lepimi razgledi, pa tudi z raznolikostjo počitniških hiš, ki so vsaka zase mogoče lepe, skupaj pa izgledajo kot sračje gnezdo. Turistično društvo je sicer našlo za ta kraj veliko zanimivega. Premorejo kmečki turizem, gostilno Ručigaj in gostišče Dobenski hram, pred katerim parkiramo.
Do Vrha narodnega heroja Staneta Kosca (1913 - 1941) je le še slabe pol ure hoda in uživamo na udobni gozdni poti.
Planinski dom Rašiške čete, ki je bila na tem področju ustanovljena leta 1941, je sicer ob ponedeljkih in torkih zaprt, klopi in mize pred njim pa nam nudijo na soncu dovolj udobja za malico na nadmorski višini 641 metrov.
To pa si je treba najprej prislužiti z vzponom na 20 metrov visok razgledni stolp, ki nam ponudi Kamniško-Savinjske Alpe kot na dlani, na zahodu se odpira pogled na Julijce s Triglavom, vmes pa preproga vasi, hribčkov, gozdov ...
Slaba manjšina pohodnikov se odpravi nazaj h kombiju, slaba večina pa nadaljuje pot proti Mengeški koči na Gobavici (433 metrov).
Grebenska pot je dobro označena in pomeni dve uri uživanja po jesenskem gozdu z mnogimi vzponi in spusti.
Pred Mengeško kočo je skupina spet kompletna, ogledujemo si konja, koze, prašička, perjad,
na sodu pa Slavica in Tone postrežeta z izvrstnim belim. Malo niže ob cesti so nam na voljo še kava in čaj, ob prihodu v Mengeš pa dobrodošlica mnogih koz na kupih dračja, dveh krav in dveh konjev, da pastirja sploh ne omenjam.
Kasneje izvemo, da tako protestira sodobni graščak Jurij zaradi drevoreda.
Zanimiv dan, ni kaj!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar