Danes Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica odhaja na pot že ob šestih, da čim bolj izkoristimo dan. Samo tri stopinje je in prija nam toplo zavetje kombija, ki brzi skozi Celje, Mozirje in naprej. V Zmajevi votlini nam zadiši kavica in razveseli nas zanimivo okolje lokala. Potem pa: Gornji Grad, Črnivec, Kranjski Rak. Danes se bomo zapeljali še malo više. Nasmejimo se ob napisu, da je cesta splužena, potem pa kmalu prevozimo nekaj snega na cestišču,
Za Ušivcem parkiramo ob veliki krpi snega, ki se poslavlja od zime.
Začetek poti proti Veliki planini nas vodi po gozdu navkreber preko korenin in ostankov snega.
Ko stopimo na cesto, se nam odpre slikovita jasa, kjer razkošni telohi kar izpodrivajo drug drugega, vmes pa si lasti prostor nešteto žafranov v vseh odtenkih modre barve.
Prave poljane cvetja, vmes kipijo mogočne smreke, tu in tam se sneg topi v jezerca, v ozadju pa se dvigajo pobeljene gore.
Pridemo do prvih stanov, čez nekaj časa pa se pred nami pojavi kapelica Marije Snežne, ki so jo zgradili leta 1938 in po požaru obnovili 1988.
V zavetju pred stanom malicamo, potem pa se zbojimo, da bo veter, ki nas spremlja ves čas in z veliko hitrostjo preganja oblake, kakšnega spustil tudi na nas.
Ob poti proti Domžalskemu domu se razprostira trata še posebno gostih žafranov, ti pa nas spremljajo še vso pot na parkirišče.
Kmalu se jim pridružijo spet telohi, ki ponekod že rdijo in odcvitajo. Tu in tam jih popestrijo kronice, vmes se pokaže resa, niže skupine trobentic, tudi kakšen grmiček volčina je mogoče najti.
Nebo je vse bolj sivo, razgledi se odpirajo le proti Rogatcu in Podvolovljeku, včasih pa se zavesa odstre tudi pred Raduho.
Na prelazu Črnivec si privoščimo okrepčilo, potem pa krenemo proti domu. Nocoj bomo gotovo sanjali v barvah!
Ni komentarjev:
Objavite komentar