11. 05. 15

Golica - 11. 5. 2015

Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica se tokrat izjemoma zbira že ob šestih. Z najetim kombijem se zapeljemo proti Gorenjski, se na postajališču Voklo osvežimo, potem pa hitimo naprej proti Jesenicam. V tem  lepem sončnem jutru poiščemo odcep za Planino pod Golico, do katere je z Jesenic le tri kilometre. Med vožnjo v klanec se začne v kombiju kaditi. Brez panike šofer ustavi, vsi zapustimo vozilo in kmalu najdemo vzrok: gasilni aparat je verjetno zadel ob nekaj trdega in začel spuščati prah. Česa takega pa res še nismo doživeli! Zapeljemo se čisto na konec naselja, kjer se neumorni Vinko odpravi proti koči pod Golico, ostali pa nadaljujemo pot proti Pustemu rovtu kar s kombijem. Čudimo se lesenim ogradom ob cesti skozi gozd in Ljubo kmalu ugotovi, da so z njimi pozimi zaščitili sankače. Na internetu je mogoče najti podatek, da je proga Savske jame dolga 1100 metrov je tudi tekmovalna. 


Do Pustega rovta ne pridemo: ko cesto prečka pešpot proti Javorniškemu rovtu, se odpravimo po njej navzdol. Na začetku je treba na stezi precej paziti, ker jo je voda divje obdelala. In že se na levi zasvetijo Lipene. 





Odete so v polje belih cvetov v okviru zelenja dreves najrazličnejših nians. Sončni žarki pijejo roso z belih lepotic, ki ob tem opojno dišijo. Dve prijetno urejeni poslopji in vzorno stranišče, miza in klopi, okrog pa kot v pravljici. Kar težko se ločimo od teh lepot in zakoračimo spet v gozd. 


Tam pa na več mestih kalužnice, zanimive skale, drobne lepote gozda. In že je tu Javorniški rovt. 




Na zgornjem travniku so narcise še bujne, žal pa ponekod grdo poteptane, saj očitno mnogi fotografi skušajo ujeti njihovo lepoto leže. Na travnikih blizu Doma Pristava v Javorniškem Rovtu ključavnice, kot jim pravijo domačini, že venejo. Sicer pa ljubijo svetlobo in s hranili bogata tla. Na pobočjih Golice in rovtih pod njo rastejo na mestu izkrčenih gozdov, vendar le na redno pokošenih travnikih. Gnojenje je lahko zmerno s hlevskim gnojem. Zeleni listi narcis so za živino strupeni, zato začnejo s pašo šele, ko se ti posušijo. Vse vrste narcis, ki rastejo prosto v naravi, so zaščitene.



Mize in klopi pri Domu nam nudijo prijetno gostoljubje za malico in klepet. V informacijah Planinske zveze Slovenije lahko preberemo: Dom je nekdanja Zoisova pristava z vklesano letnico 1641, ki je zaradi zgodovinskega pomena zaščitena. Stoji ob robu travnika na vzhodnem podnožju slemena Španovega vrha nad vasjo Javorniški Rovt. Železarna Jesenice, ki je bila lastnica zgradbe in posestva, je 1. januarja 1953 odstopila poslopje PD Javornik-Koroška Bela z namenom, da v njem uredi planinsko postojanko. PD jo je takoj uredilo in že 17. maja 1953 odprlo kot "Dom Pristava na Javorniškem Rovtu". Leta 1971 so zgradili prizidek za kuhinjo in sanitarije, pridobili pa so tudi več sob. Notranjost doma so večkrat obnavljali in posodabljali. Dom je stalno odprt. V gostinskem prostoru je 28 sedežev, v točilnici pa 30; pri mizah pred domom je 400 sedežev; v 7 sobah je 64 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.  
Ko se nam pridruži še Vinko, ki je imel daljšo pot, se moramo posloviti od lepot pod Golico in polni vtisov odhajamo domov.

Video:

Ni komentarjev: