27. 04. 17

Zaloški travniki in Skalica - 26. 4. 2017

Danes nas je okroglo 20 in psička Fija. Vsi člani in članica študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica, no, Fija (še) nima članske izkaznice. Janko se pohvalim, da poznam pot do Mrzle Planine in že drvimo po dolini Sevnične, se vzpenjamo proti Zabukovju po cesti, ki jo nekaj popravljajo, potem pa zavijemo na levo proti Pokojniku. Kar skozi vas se peljemo in potem strmo v hrib. Še sreča, da ni treba v to strmino po asfaltni cesti peš! Sploh se ne spomnim, da je treba pred vrhom zaviti na levo, zato lepo napredujemo skozi gozd do naselja Pokojni Vrh. Tam moramo seveda obrniti, se vrniti do križišča in zapeljati do začetka Mrzle Planine. Tu je cesta vsa razkopana in se komaj se prebijemo do prostora za parkiranje. 


Štirje avtomobili, kje pa je peti? Sonja in Vinko sta s svojo druščino zapeljala malo naprej - tako izhodišče res osvajamo iz različnih položajev. No, naprej pa se v glavnem držimo markacij Zasavske planinske poti in se malo vzpenjamo, potem pa hodimo skoraj po ravnem - po Zaloških travnikih. Nekateri trdijo, da so od Mrzle Planine, ker tam baje v glavnem živijo lastniki, ampak ime je ime. 




Zaskrbljeni smo, koliko škode je povzročil mraz, pa tudi nad tem, da travniki zaradi gnojenja izgubljajo raznolikost rastlin, nadvse pa uživa regrat, ki je pozlatil cele planjave. Odpirajo se nam pogledi vse do Gorjancev proti jugu,  čeprav je ozračje v rahlih meglicah. Nas pa masirajo močni vetrovi. 


Na križišču poti; ena vodi proti Bohorju, druga zavije levo do Skalice, smo v bistvu na tromeji občin Krško, Sevnica in Šentjur. Spustimo se strmo navzdol v občino Šentjur, potem pa postrani začnemo vzpenjati proti Skalici. 



Pot je dobro shojena, ob njej so mogočne bukve in slikovite skale, gledati pa je treba predvsem pod noge, da kam ne zdrsneš. 




Na vrhu Skalice, na nadmorski višini 950 metrov, nas veter skoraj odnese. 




Zadnja fotografija je delo Vinka Šeška.
Malo raziskujemo razgled, fotografiramo, potem pa se umaknemo pod vrh, kjer se malo okrepčamo. 




Za povratek nekateri izberemo lepo gozdno cesto, s katere lahko pogledujemo proti Skalici, potem pa se po brezpotju povzpnemo na pot prihoda. 




Zdaj je razgled že malo boljši: pod nami sta vasi Zalog in Stranje, v dolini se blešči košček Save, proti jugozahodu uzremo del Boštanja, malo bolj desno se dviga Lisca. Najbolj zanimivo je, da sonce izpod oblakov občasno obsveti del pokrajine in ta se nam odkriva kot na odru pod žarometi. 




Med travo se nam nasmihajo kukavice, najdemo tudi drobne cvetove žanjevca in nenavadno razkošno razcvetele mrtve koprive. 





V zadnjem delu poti gremo malo više od uradne poti, da uživamo v razgledih na cerkev Svetih Primoža in Felicijana na Pokojnem Vrhu, pa na 
Zabukovje in še dlje. 


Žalostni smo, ko vidimo, da verjetno nekdaj lepa kmetija Mrzla Planina 24 propada, ampak njiva pod njo je lepo obdelana. Spomnimo se tudi nekdanje planinske postojanje naših zdomcev, ki je zdaj lepo vzdrževana počitniška hišica z dohodom v obliki pravega drevoreda. Tudi kostanjev, ki so žalostno pomrznili. 


Spet smo pri avtomobilih in sledi samo še zaključek s kavo in drugimi osvežilnimi napitki v Rondoju.

Video:

Ni komentarjev: