7. 04. 17

Okrog Bele Cerkve - 5. 4. 2017

18 članov in članic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica nas je zbranih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica), Boris pa nas čaka v Beli Cerkvi. 


Zapeljemo se preko Bučke in Škocjana do prostora za parkiranje pod Belo Cerkvijo, na drugi strani pa hrumi promet na avtocesti. 


Pohod začnemo na točki tematske poti "Vir življenjske energije" ob ostankih rimskega grobišča iz drugega stotetja našega štetja in stebru - nenapisnem miljniku, ki so ga sem pripeljali iz Leskovca pri Krškem. 


Napotimo se po lepo vzdrževani peščeni potki in se čudimo nenavadnim cvetovom na visokem grmovju, ki ga nihče ne pozna. Dušan Klenovšek nam kasneje razloži, da je to navadni kloček, ki je v Sloveniji kar pogost. 




Po stopnicah se povzpnemo do Škratove jame, kjer nam Boris pove zgodbo o prijaznih škratih, ki so kmetom pomagali pri delu, dokler jih ni pregnal neki naduti mladenič. Škrati so se umaknili na Vinji vrh, no eden pa je še vedno v tej jami in baje pomaga neopazno ponoči. 


Nočemo ga preveč motiti, zato pot nadaljujemo mimo vodnega zajetja in navkreber proti naselju. Ponoči je moralo tu močno deževati, o tem pričajo zdrte poti. V Beli Cerkvi se ustavimo pri Gasilskem domu z razstavljeno staro brizgalno, 


potem pa krenemo proti Vinjemu Vrhu. Vas je lepo razložena po južnih pobočjih hriba, menjujejo se vinogradi in pašniki, še največ pa je zidanic in počitniških hišic. 






Ob cesti je veliko zanimivega: poslikan čebelnjak ob dveh manjših ribnikih, ovčja staja z ograjo, na kateri je izpisano besedilo pesmi Zakrivljeno palico v roki, predvsem pa veliko cvetočih dreves in cvetja po vrtovih. Izgleda, da bodo letos jagode dobro obrodile, vsaj cvetja je veliko. Na desni se na vzpetini kaže Šentjanž - cerkev Svetega Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu, razgled proti Gorjancem pa je rahlo zamegljen. 



Skoraj po ravnem pridemo do cerkve, ki je bila prvotno pozidana v 17. stoletju in kasneje obnovljena. 


Spodnjo sliko je posnela Marta Brežan.
Boris nas popelje še malo naprej do zidanice družine Blažič (starši moža njegove hčerke), kjer nas čaka prava pojedina. 



Vračamo se nekaj časa po poti prihoda in pogledujemo proti domačim krajem, saj vidimo Kum, Veliko Kozje, Lisco, Skalico, Bohor ... Vmes pa nešteto manjših hribov, ki so zaviti v rahlo megleno kopreno. Rahlo nas poškropi dež, pa ga kmalu preženemo.


Za krajši čas se ustavimo pri kmetiji, kjer je za ograjo nagnetenih veliko mladih govejih živali, vmes pa še dva konja. Verjetno že komaj čakajo na sočne travnike in več prostora. 





Bližamo se cerkvi Svetega Jožefa v naselju Orešje (Veliki Vinji vrh) in srečamo skupino avstrijskih turistov, ki bivajo v Šmarjeških toplicah. Zapisi pričajo o tem, da sta v 16. in 17. stoletju stali tu dve cerkvi, ki ju je strela leta 1815 poškodovala. Obnovili so samo eno, zdaj je zvonik ločen od glavne stavbe in ima preddverje s freskami na stropu in čisto mogoče bi bilo, da je pripadal drugi cerkvi. Zraven stoji še mogočna lipa. 






Nas pot zdaj vodi navzdol, delno tudi po gozdu, vmes pa se odpirajo pogledi na Belo Cerkev, Šentjernej in Gorjance in nazaj k cerkvi Svetega Janeza Krstnika.


Pri poslikanem čebelnjaku (v bistvu so panji za čmrlje) se spet malo zadržimo in imamo srečo, da nas opazi gospodar, ki je po rodu iz Šentjanža, sicer pa vsestranski umetnik: slikar, kipar, rezbar. Pokaže nam svojo zbirko umetnin in klepeta kar ni konec.


V Beli Cerkvi se ustavimo pri rojstni hiši Frana Zwittra, zgodovinarja, profesorja in akademika, ki je v domačem kraju tudi pokopan. Hiša je vzorno urejena, v okolici pa opazimo še nekaj mogočnih starih poslopij. Navsezadnje je Bela Cerkev kot ena najstarejših prafar na Dolenjskem omenjena že leta 1283. 



Pod cerkvijo Svetega Andreja iz leta 1813 na temelju veliko starejše in Hišo žive dediščine v nekdanji šoli (medgeneracijski interpretacijski center dediščine) imamo samo še nekaj sto metrov do parkirišča z našimi avtomobili. Samo še osvežilni napitki v Dobruški vasi in klepet o prehojeni poti, ki jo je Boris res lepo zasnoval in nas po njej gostoljubno vodil. Hvala lepa, Boris!

Video:


2 komentarja:

depraton pravi ...

Imate pravo malo zakladnico idej za izlete, ki so opisani tako prijetno in doživeto

Romana Ivačič pravi ...

Hvala lepa! Posnemajte nas, če se da. :-)