3. 04. 17

Peklarjev hrib - 3. 4. 2017

Danes nas je iz Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica devet - ravno prav, da se lahko z dvema avtomobiloma zapeljemo skozi Zidani Most do Rimskih Toplic, kjer je čas za kavico v lokalu blizu železniške postaje. 


Pot nadaljujemo po levem bregu Savinje v smeri nazaj proti Zidanemu Mostu, prečkamo Gračnico, zapeljemo mimo tovarne pohištva, potem pa kmalu po gozdni cesti na levo v hrib. 


Kar dolgo se vozimo, da pridemo do križa na markirani poti proti Velikemu Kozjemu in tam parkiramo. Lepo urejena počitniška hišica stoji v bližini, za njo v zavetju pa hiša starejše ženske, s katero se pozdravimo. Zabiča nam, naj nikar ne trgamo cvetja, kar seveda obljubimo. Cesta, ki vodi v bistvu v nasprotno smer kot pot na Veliko Kozje, je široka, saj so po njej spravljali les od polomljenih dreves. 





Preko peščenega brega visijo resa, korenine borovcev, ki obraščajo južni del Peklarjevega hriba, vmes pa se že kažejo dišeči zaščiteni lepotci - beli cvetovi Blagajevega volčina. Na levo se med drevjem odpirajo pogledi proti Rimskim Toplicam in hribom v okolici, 


bolj proti severu zagledamo cerkev Svetega Miklavža nad Laškim, ki stoji v naselju Lažiše, to pa spada bolj k Rimskim Toplicam kot Laškemu, 


še bolj proti vzhodu Lokavec s cerkvijo Svetega Kolomana. 








Na ovinku se nam odpre krasen pogled na srebrno sive bukve, med njimi pa kot svetlozelena preproga gosto nizko borovničevje, ki je že polno roza cvetov. Povzpnemo se do vrha, kjer resa obkroža Blagajev volčin, petelinčke, ranjak ... 

Zgornjo sliko je posnel Ljubo Motore.


Vrnemo se h križu, potem pa po označeni poti med borovničevjem in reso vzpenjamo do kmetije na prevalu, 




ki je obkrožena z narcisami in drevjem v cvetju. 



Po cesti zakorakamo do še ene hiše: tu živi moški, ki se piše Šeško in je mogoče z našim Vinkom v daljnem sorodu. Postreže nam z vinom, jabolčnikom in vodo, prikupi pa se nam tudi njegov veliki kavkaški ovčar. Po domače je to področje Podkozje, uradno pa spada k naselju Gračnica. 


Po počitku in klepetu se mimo zajetja, ki je okrašeno s kalužnicami, vrnemo k avtomobiloma, kjer pomalicamo. 


Na povratku se ustavimo še na Vrhovem in s pijačo malo okrepčamo, potem pa vrnemo v Sevnico. 


Tudi tu je pomlad v najlepšem razcvetu.

Video:

Ni komentarjev: