22. 01. 18

Nebesa nad Šentrupertom - 22. 1. 2018

Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica): običajnih devet, dva avtomobila, smer - Šentrupert


Zmerno gost promet brez posebnosti, parkirišče pri cerkvi v Šentrupertu pa polno. Kljub temu najdemo prostor in popijemo jutranjo kavico. 


Da ne bi preveč hodili po cesti, se odpeljemo do Ribogojnice, žage in izletniške kmetije Možina v naselju Draga, kjer je dovolj prostora za parkiranje. Tla so pomrznjena, mraz ščipa v prste na rokah, drugače pa je vreme prijetno za hojo: rahlo oblačno v nenavadnih oblikah, vmes pa sončni žarki. 







Markacije Steklasove poti nas vodijo navzgor v hrib, pripeljejo na travnik z zanimivi drevesi, pa spet v gozd, na razgledno mesto, kjer kukamo proti Okrogu in še kam, nazadnje pa na najvišjo točko - naravnost v Nebesa (602 metra). 


V delno zaprtem prostoru si privoščimo malico, veseli pa smo tudi odklenjenih stranišč, kjer ne manjka niti toaletni papir. 


Razgledujemo se: pod nami je Šentrupert, malo dlje Gorjanci, na obzorju Snežnik, na desni bliže Okrog s cerkvijo svete Barbare, malo dlje pa Zaplaz. 

Foto: Vinko Šeško.
Še skupinska slika.




Spuščamo se na drugo stran, vendar ne gremo na Viher, ampak nazaj v Drago. Uradno smo na področju naselja Hom



zanimive so strmine z vinogradi, ponekod so lastniki zarezali terase, pridni so trte že obrezali. 


Ob cesti opazimo Zamanovo domačijo, zanimive kapelice, človeka na prostem pa skoraj ni. 



Niže, proti naselju Kamnje delavci utrjujejo cesto, ki jo je voda spodjedla. 


Vinogradniško društvo Šentrupert je na križišču postavila zanimivo informacijsko mesto s staro prešo, zadaj pa se na potočku vrti leseno kolesce.


Kar preko travnikov pridemo na cesto med Šentrupertom in Drago, kjer nas pozdravita dve kozici, obkroženi z belimi lepotci - telohi. 


Na križišču nas begata kažipota za Dole pri Litiji, ker kažeta vsak v svoje smer. Po zemljevidu sodeč sta obe smeri dobri, le desna se zdi daljša. Le zakaj niso na kažipotih več napisani kilometri? Včasih so bili, tu in tam so še vedno.



Malo se še sprehodimo okoli žage in ribogajnice, potem pa odbrzimo domov.
Za prijeten zaključek se ustavimo še v lokalu Mlin v Tržišču in okrepimo s toplimi napitki.


Na poti smo porabili 836 kalorij, ki smo jih z dvojnimi napitki zlahka nadomestili. Prehodili smo 6,84 kilometra v dveh urah, 23 minutah in osmih sekundah. Povprečna hitrost je bila 2,87 kilometrov na uro, najvišja pa 5, 47. Torej znamo tudi hitreje stopiti.

Video:



Ni komentarjev: