Danes pa nas je od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica samo pet ob osmih na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Nekateri so na delovni akciji na Lovrencu, dve imata nujne opravke. Z enim avtom se tako prvič peljemo preko obnovljenega "nadvožnjaka", na katerem je zaenkrat odprt le en pas, vozišče in pločnik pa tudi ne izgledata ne vem kako široka.
Zapeljemo se do lokala Club Tinca Bar v Boštanju, naprej pa pešačimo. Najprej do potoka Grahovica, potem pa po strmi cesti proti Vrhu pri Boštanju. Soparno je in kmalu nam začne pot kapljati s čela. Pri skakalnicah v cestnem ovinku pokramljamo o tekmovanju v skokih, ki so jih letos tu priredili, ker je bilo dovolj snega, pa tudi volje za organizacijo.
V bregu nad cesto raste veliko divjih mačeh, ki naj bi bile celo zdravilne.
Nič nas ne mika bližnjica skozi gozd, kar potrpežljivo gremo naprej po cesti.
Oddahnemo si, ko se ta malo zravna in na desni zagledamo cerkev na Topolovcu.
Zavijemo na levo in tu nas pri Ani in Ladu Šintlerju čaka pravi park narcis in drugega cvetja ter grmičevja. Ne moremo se nagledati belih lepotic, ki omamno dišijo, pa različnih rumenih odtenkov in pisanih različic. Vmes pa stara drevesa, ki jih je že tudi prebudila pomlad, preproge cvetočega regrata v vinogradu, elegantne azaleje ... Kar ne nehamo se čuditi množici cvetov in njihovi raznolikosti.
Dolino pod nami ovija rahla meglica, tu pa je nepričakovano lepo vreme.
Anica nas vabi k bogato obloženi mizi z žgano pijačo, vinom, sokovi, pecivom, rogljički, bonboni, potem pa zadiši še po kavi.
Vračamo se mimo zidanic, ki so kot biseri na ogrlici,
občudujemo razgled na Sevnico in Boštanj,
potem pa se ubogljivo držimo markacij skozi gozd, malo po cesti in spet strmo navzdol, da je res treba paziti na korak. Nad nami pa oboki sveže zelenih bukovih listov.
Samo pet kilometrov smo prehodili, uživali pa za deset.
V Sevnici me je pa tudi med bloki razveselila pomlad s svojim cvetjem.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar