Na Železniški postaji Sevnica se ob pol desetih zbira vesela družba sedmih članic študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. V sončnem dopoldnevu nas pod mostom v Radečah čakata še dve članici in kar takoj krenemo v park pri graščini Novi dvor,
kjer se najprej preizkusimo v poznavanju drevesnih vrst. V parku, ki so ga načrtno začeli urejati v 19. stoletju, so morali veliko ostarelih dreves posekati, še vedno pa ostaja nekaj posebnega. K Savi se vračamo po makadamski cesti, ob kateri raste veliko vijoličastih petelinčkov, na drugi strani pa stoji velika stavba, ki propada. Še vedno naj bi pripadala nunskemu redu, niso pa ji našli namembnosti.
Sprehajališče ob Savi je kar obiskano, srečujemo mlade in starejše, ki se želijo nadihati svežega zraka med hojo.
Skozi kukalo gledamo proti Brunku,
potem pa nas zmotijo nutrije ali bobrovke, ki so se navadile priboljškov iz človeških rok. Kar veliko jih je po celem obrežju od Flosarja do Ribiškega doma in ribnika Bajer. Nekateri jih zamenjujejo s pižmovkami, ki pa se manjše in imajo bočno sploščen rep, nutrije pa okroglega, pa še značilne oranžne sekalce imajo. Obe živali izvirata iz Amerike in so jih v Evropo prinesli. Nutrije so zaradi kožuha v Ameriki skoraj iztrebili, zato so jih začeli gojiti na farmah. Tudi pri nas so jih ali jih še, nekaj pa jih je verjetno pobegnilo ali so jih izpustili. Zdaj postajajo že invazivna vrsta z 2 - 3 zarodi na leto, zarod pa pomeni 4 do 5 mladičev. Spodkopavajo bregove rek in ogrožajo domače vrste živali. Sicer pa so simpatične živali z lepim kožuhom, rjave, včasih črne ali sive barve. Dolge so lahko 40 do 60 centimetrov, rep pa še dodatnih 30 do 45 centimetrov. Njihova teža je med petimi in devetimi kilogrami, na dan pa rabijo za četrtino svoje teže hrane. So rastlinojede glodavke in ob Savi se pasejo na travi, v slast jim gre zelenjava, jabolka, bananini olupki, pa tudi starega kruha se ne branijo. Seveda je vprašanje, če jih je pametno hraniti.
Sprehodimo se mimo ribnika do točke, kjer urejajo smetišče. Na Savi je tu neke vrste lovilec za odpadke, ki jih v vodi ni malo, preko Save pa se nam odpira pogled na Loko pri Zidanem Mostu.
Okolico ribnika so lepo uredili kot učilnico na prostem,
kjer se med drugim človek lahko preizkusi v poznavanju rib in seznani z življenjem v Savi.
Posnetek Nevenke Vahtar.
Mogoče se je tudi odpočiti na posebnih mrežah ali širokih klopeh ter uživati v naravi.
Na navdušence pa čaka tudi opazovalnica z informacijskimi tablami. Prostor izkoristimo za odmor in okrepčilo z različnimi dobrotami.
Vračamo se spet ob Savi.
Tokrat se sprehodimo pod graščino Novi dvor, ki je še vedno mogočna, fasada pa je potrebna obnove.
Še ob lepo urejenem igrišču in konec je vzorno urejene Učne poti Savus.
S kavico in načrti za naslednji teden končamo svoj program v Gostišču Flosar, kjer je na terasi kar veliko ljudi, ki so željni druženja na soncu. Z vlakom pa nazaj v Sevnico.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar