Na lepše z Jelko v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica je vedno zanimiv dogodek. Tokrat se odpravljamo v Ljubljano: zbor na Železniški postaji Sevnica za vlak ob 8.09, 17 nas je, štirje se nam pridružijo še v Ljubljani. Vlak ima 12 minut zamude, do konca se jih nabere še nekaj več, dovolj je prostora, vožnja je udobna, doplačamo pa evro in pol, ker je vlak mednaroden.
V Ljubljani najprej nakup rogljičkov in kava v lokalu Kinodvor, kjer delamo tudi načrte za obisk filmskih predstav v bodoče.
Leta 1907 so v Ljubljani ustanovili njeno predhodnico, Akademijo filharmonikov, eno prvih v Evropi. Delovali so v zelo zaprtem krogu kot združenje plemstva nemško in italijansko govorečih amaterskih glasbenikov po zelo natančnih zakonih in v različnih prostorih do leta 1780/90. Vsako leto so organizirali regato z glasbo po Ljubljanici, kar organizirajo v Ljubljani še sedaj. Leta 1794 je bila ustanovljena Filharmonična družba, člani so bili iz vrst meščanstva (obrtniki), začeli pa so z godalnim kvartetom (dve violini, viola in violončelo). Počasi je iz tega nastal simfonični orkester, vabili so v goste tudi iz tujine, Družba je delovala zelo dobro, v času druge svetovne vojne pa je samo še životarila. Imenovali so tudi častne člane: Beethoven, Haydn, Paganini ..., nekateri so se odzvali tudi z darovanjem svojih del. Nekaj časa niso imeli svojih prostorov, leta 1891 pa so zgradili sedanjo stavbo na mestu pogorelega nemškega gledališča. Kasneje so jo še preurejali, predvsem velika dvorana nima več poslikanega stropa in velikega lestenca, ostale pa so štiri slike žensk z različnimi inštrumenti, ki predstavljajo glasbene stavke (slikar Heinrich Wettach). Med obema vojnama so dodali balkon in rekonstruirali vzhodno fasado po Plečnikovih načrtih. Pred praznovanjem 300-letnice Slovenske filharmonije in njenih predhodnic je potekala temeljita prenova stavbe. Stara društvena godba, ustanovljena leta 1900, se je preoblikovala v novi slovenski koncertni orkester. Orkester je bil za slovensko glasbo nujna potreba, brez njega bi bilo tudi delo slovenski operi oteženo. Novi orkester je bil po dogovoru z Glasbeno matico ustanovljen 23. oktobra 1908 in je dobil ime Slovenska filharmonija. Obe vojni sta zelo otežili glasbeno ustvarjanje in delo se je lahko uspešno nadaljevalo šele leta 1947.
Filharmonija pomeni skupno skladno muziciranje.
V mali dvorani je tudi zanimiva slika 37 slovenskih skladateljev iz leta 1936, avtor je Saša Šantel, slikar in skladatelj.
V veliki dvorani Marjana Kozine prisluhnemo delu generalke za koncert naslednji dan in se čudimo moderni izvedbi glasbe.
Potem se še sprehodimo okrog stavbe, se fotografiramo ...
Nekateri pohitijo na vlak in domov, drugi se sprehodimo še po tržnici, se okrepčamo z malico, pobrskamo po trgovinah. Mogoče si je ogledati tudi film Psom in Italijanom vstop prepovedan v Kinudvor.
ZELO ZANIMIV DAN!
Ni komentarjev:
Objavite komentar