Nas osem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Z dvema avtomobiloma se odpeljemo ob Sevničini, preko Planine pri Sevnici,
mi pa krenemo po cesti v hrib do središča kraja.
Kraj ima gostilno, trgovino, sobe, gasilski dom. Pokopališče leži više v strmini.
Ko se spet vrnemo na pot h Kozjanski domačiji, se oglasimo pri zanimivi sogovornici Mariji Plemenitaš, ki z družino skrbi za kmetijo, ob tem pa najde čas za pisanje. Izdala je dve knjigi: Legenda o nastanku Dobja, v kateri v verzih opisuje preteklost tega kraj in izvor imena iz hrasta doba; druga pa je Z očetom sva šla coprnice gledat. Ponudi nam tudi žgano pijačo in se pohvali, da je vseh pet hčera šolanih.
Kar ne moremo se posloviti s tega, z rožami bogato okrašenega dvorišča.
Zdaj pa proti Repušu s pogledi nazaj na Dobje, lepo zelenimi travniki in gozdom, ki se že začenja barvati.
Kozjanska domačija je skupek stavb ohranjene oziroma obnovljene stavbne dediščine, ki stoji v bližini Dobjega. Sestavljajo jo lesena stavba s kamnito, delno vkopano kletjo, krita s slamo, originalno nastala okoli leta 1830, in je tipična za Kozjansko. Pritličje je zgrajeno iz bukovih in hrastovih brun, zunanjost je delno ometana in pobeljena. V bližini stojita še kozolec v katerem je nekaj starega kmečkega orodja in čebelnjak. Celovito obnovo sta financirali Evropska unija in Republika Slovenija.
Ker se nismo najavili, si lahko sami ogledamo samo zunanjost in pri mizah na terasi pomalicamo. Stranišče pa je res nekaj posebnega!
Vračamo se po raztresenem naselju Ravno, kjer pa je le malo ravnega, vse se spušča ali dviga. Lepo urejene kmetije, tudi nove hiše,
le nekatere stare žal propadajo. Pod poslopjem stare šole "zašpilimo klobaso" in se po cesti vrnemo do avtomobilov.
V našem avtomobilu smo žejni in odžejamo se v lokalu na Planini pri Sevnici, pred eno pa smo doma.
Koliko zelenih površin, lepi razgledov, prijaznih ljudi ...
Več posnetkov
Posnetek poti
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar