Botanični vrt Univerze v Mariboru - 4. 6. 2026

Skupina Posebna prijateljska potepanja: z vlakom ob 7.38 iz Sevnice v Maribor s prestopanjem v Zidanem Mostu. Kar 25 se nas nabere in zaradi zamude vlaka je treba na hitro spiti kavo na Avtobusni postaji Maribor, potem pa ujeti avtobus linije P11 za smer Razvanje. Izstopimo na zadnjem postajališču pred Botaničnim vrtom Univerze v Mariboru v naselju Pivola pri Hočah. Plačamo šest evrov vstopnine po osebi in se napotimo raziskovat področje, ki ga je začela zasajevati družina Ipavec v 19. stoletju kot zasebno zbirko. Iz tega obdobja so orjaške sekvoje: ko je leta 1994 Fakulteta za kmetijstvo dobila v upravljanje Pohorski dvor, je doktor Kranjčič sprožil postopek za odkup parcele z njimi in tako začel uresničevati zamisel o Botaničnem vrtu, ki danes obsega čez 15 hektarov. To je prijeten kraj za sprehode, oglede, kulturne in druge prireditve (Vrtnice in vino). Pohorski dvor s parkom je zrasel na osnovi gradu Homboš, ki je prvič omenjen v 12. stoletju, več lastnikov ga je večkrat dograjevalo in spreminjalo, po vojni je bil podržavljen, služil kot sanatorij za pljučne bolezni, pozneje pa tudi kot psihiatrična bolnica. Danes je sedež Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede z okrog 400 hektari zemlje.

Ob poti kmalu odkrijemo zrele jagode, mesojede rastline pa nas ne privlačijo preveč. Najprej se ustavimo v sobi z mizami, stoli in avtomati za pijače in prigrizke, ki jih komaj pripravimo do tega, da nas ubogajo. Meni poleg kave avtomat vrne še več kovancev, kot sem jih plačala. Tudi priložnost za stranišče je vredno izrabiti.

Med drevesi ne prezremo številnih gomil najbolj ohranjenega starejše železodobnega grobišča. Smo namreč na področju Paštele - ene najpomembnejših naselbin med Alpami in Panonsko nižino, ki je od devetega do šestega stoletja pred našim štetjem segala od Habakuka do Pivole. Nekaj gomil na polju so uničili z oranjem, nekaj z vojaškim skladiščem, v gozdu jih je pa še veliko ostalo. 

V muzejčku je predstavljen delček načina bivanja v naselbini, ogledali pa smo si tudi film o njej. Raziskali so način prehrane: pivo iz zelišči, kruh iz enozrnice, smokve z medom in zmletimi orehi. Danes poskušajo spet saditi in sejati rastline iz tistega časa.

Po lepem sončnem vremenu se napotimo med gredicami različnih rastlin, ob robu nas spremljajo cvetoče grmovnice, na hribčku pozdravi pravi skalnjak.

Dva posnetka sta delo Helene Ševerkar.

Nad vse pa so lepi nasadi različnih vrst vrtnic. Ene se že osipajo, druge bahato cvetijo, popki nekaterih se šele pripravljajo na cvetenje. Koliko barv in oblik, pri nekaterih tudi opojnega vonja!

Sedemo na klopi v senco, da se oči odpočijejo od lepot, 

potem pa sprehodimo po sadno-zelenjavnem vrtu, kjer že zori ribez, več vrst češenj - vse vabi, da sežeš po njih. Blagodejna senca iglavcev nas ohladi, navdušijo nas sekvoje in kleki, pa tudi druge različne vrste zelenih lepotcev.

Vračamo se mimo vrtnic in skozi gozd z gomilami, na koncu nas pozdravijo še zadnji cvetovi rododendronov.

Z avtobusom ob 13.45 se vračamo v Maribor, nekateri potem direktno na vlak, 

nekaj pa se nas sprehodi po Lentu, kjer je vse pripravljeno za Žametno večerjo na prostem. Tudi mi sedemo k poznemu kosilu v lokalu blizu tržnice, na vlak odidemo ob 17.20 in smo okrog pol osmih v Sevnici.

Dan, poln barv in slikovitih motivov.

Video: