Zagreb in Sljeme - 21. 5. 2026

Danes gre skupina Posebna prijateljska potepanja preko meje z vlakom ob 8.23 iz Sevnice in malo čez pol deseto smo v Zagrebu. Vseh 25 se sprehodi mimo spomenika kralja Tomislava, pokuka proti Hotelu Esplanade, potem pa ob Umetniškem paviljonu na Strossmayerjev trg in preko Zrinjevca na Trg bana Jelačića. Tu presodimo, da smo si zaslužili malo počitka in kavo.

Pot na Sljeme nekateri že dobro poznamo: s tramvajem 14 in 15 (53 centov v eno smer), potem pa z "Žičaro" (deset evrov povratna karta). 

Foto: Marta Brežan (tudi nekaj zgornjih).

Na višini 1033 metrov se malo razgledamo, malicamo, potem pa se večina odpravi navzdol in malo navkreber do cerkvice. 

V njej zapojemo nekaj nabožnih pesmi, potem pa se sprehodimo še do apartmajev Snježna kraljica, ki so baje v lasti družine Kostelić. Na povratku se ustavimo na jasi, Anica nam recitira šaljivo pesem o zajcu, potem pa še o kronanju Matije Gubca. Zagorsko vzdušje skušamo pričati s pesmijo: 

Lepe ti je, lepe ti je, Zagorje zelene, Zagorje zelene, Zagorje zelene. 

Lepe ti je, lepe ti je, Zagorje zelene. Još je lepši beli Zagreb grad.

Čim se sedneš, čim se sedneš, več mašina fučka, več mašina fučka,

več mašina fučka. Čim se sedneš, čim se sedneš,

več mašina fučka. Pa te vozi v beli Zagreb grad.

Sira, putra, vrhnja, mleka, jajci i krompera, jajci i krompera,

jajci i krompera. Sira, putra, vrhnja, mleka,

jajci i krompera. Vse to ide v beli Zagreb grad.

Beži Janke, beži Janke, cug ti bu pobegel, cug ti bu pobegel,

cug ti bu pobegel. Beži Janke, beži Janke,

cug ti bu pobegel. Ne buš videl beli Zagreb grad.

Naj pobegne, naj pobegne, karta mi je v žepu, karta mi je v žepu,

karta mi je v žepu. Naj pobegne, naj pobegne,

karta mi je v žepu. Pak bum videl beli Zagreb grad.

Na žalost ne moremo na razgledni stolp, ker imajo na njem seminar, v restavraciji se podpremo z jedačo in pijačo, potem pa se ob treh odpeljemo v dolino. Povratek spet s tramvajema 15 in 14 do Trga bana Jelačića, potem pa s številko 11 do  Zoološkega vrta grada Zagreba. Vstopimo za sedem evrov po osebi, za upokojence ni popusta, ni pa tudi zemljevidov, znašli naj bi se z aplikacijo na telefonih. 

Sprehodimo se mimo vseh kletk, pokukamo v stavbe, še največ je kač in drugih plazilcev, vse skupaj pa precej zapuščeno in nevzdrževano. 

Razočarani se odločimo za zgodnejši odhod z mednarodnim vlakom ob 19.39 in smo kmalu po deveti uri doma.

Video: