27. 2. 08
Velenje - 26. 2. 2008
Zadnji torek v mesecu je in Univerza za tretje življenjsko obdobje ima ekskurzijo. Današnji dan obeta bogato in raznoliko vsebino: z lokalno vodičko se najprej popeljemo na panoramski ogled Velenja in do jezera, enega izmed treh, ki so nastala s posedanjem zemlje nad premogovnikom. Potem pa namenimo vso našo pozornost podzemlju. Prijazni vodič nas popelje po zgodovini premogovnika in navduši nas način prikaza s slikami, simulacijami, projekcijami. Največji vtis gotovo napravi na nas simulacija eksplozije, pri sodobnem načinu odkopa pa količina mehanizacije, ki je pod zemljo. Na žalost zmanjka časa za bolj natančen ogled muzeja nad zemljo. Popeljemo se pod razvaline gradu Šalek in k cerkvi svetega Andreja, potem pa nas čaka presenečenje: srečanje s predstavnicama Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki ima zelo bogat program in že dolgoletno tradicijo. Pogostijo nas s pecivom, pijačo in kavo in čas v klepetu hitro mine. Po sprehodu v mestnem središču se nam prileže enolončnica in zavitek. Tako dobimo novih moči za vzpon na grad, ki nas preseneti s svojo razgibano zgradbo, lepim razgledom in bogatimi zbirkami. Edinstvena je postavitev stare trgovine in gostilne z različno opremo, dragoceni so prikazi in predmeti iz različnih cerkva in gradov, spomine smo lahko obujali ob predstavitvi mestne zgodovine in razvoja po drugi svetovni vojni, uživali pa smo tudi ob neverjetno bogati zbirki slik in kipov. Ne smemo pozabiti še na ostanke mastodonta in predstavitve te ogromne živali.
Ugotovili smo, da ima Velenje res kaj pokazati, tudi za njegovo bližnjo bodočnost ni skrbi: zaloge lignita so še vedno velike, termoelektrarno v Šoštanju rabimo, saj Slovenijo oskrbuje z več kot 30 procenti električne energije, tovarna Gorenje pa je tudi uspešna.
Izletniki smo se vračali z bogatimi vtisi, nekateri pa tudi z malo grenkimi občutki. Še nikoli nisem doživela, da bi toliko ljudi ob razlagi vodičev glasno klepetalo, odgovarjalo na klice mobitelov kjerkoli in kadarkoli, po svoje hitelo naokrog. Navadno se zgražamo nad mladimi, da so s svojim ravnanjem moteči, včasih bi morali pomesti tudi pred lastnim pragom.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar