Kombi je na voljo, šofer in mi vsi ostali "ponedeljkovci" pa tudi imamo voljo za kakšno daljšo pot in že jo brišemo mimo Ljubljane, skozi Logatec, Godovič in Col do Predmeje. Dobro uro hoda nam obetajo napisi do Planinske koče na Čavnu (1242 metrov) in toliko tudi rabimo in uživamo v gozdu z rahlimi sapicami, zanimivimi skalami in drevesi, poljanami cvetočega čemaža ter večinoma mehkimi mehkimi potmi.
Tole pa ne bo dovolj, sklenemo in se napotimo spet navzdol in navzgor - na Kucelj (1237 metrov). Krasni razgledi in prečudovito cvetje: salamonov pečatnik, šmarnice, clusijev svišč, kamenokreč... in še in še. Kdo bi poznal vse? Pogled proti Nanosu pa nam odkrije še grozeče oblake in, ko na poti nazaj še nekajkrat zagrmi, takoj pospešimo korak in smo pri kombiju še pred kapljami. Toliko prilike pa je le še, da se na Predmeji odžejamo z osvežujočo vodo v bližini spomenika izumitelju Resslu. Potem pa proti domu. Ne tako hitro! Na počivališču ob cesti smo želeli vse najboljše Anici, ki nam je pripravila pravo pojedino, malo kasneje pa se je prilegla tudi kavica. Kaj pa dež? Po hitrosti res ne more tekmovati z nami, saj se je v Sevnici ulil šele nekaj ur po našem povratku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar