Zdaj pa na jug, na morje, na otoke... Okrog sedmih iz Sevnice, ob dveh že v Malem Lošinju, bolje rečeno na Čikatu ali v Čikatu. Na, ker je to očitno hribček in v, ker je naš hotel med samimi velikimi borovci. In to diši... Zraven še sivka, rožmarin, prekrasni cvetoči oleandri. Ob morju in po parkih pa kilometre potk. Mislim, da bo en teden premalo. Hrana: preveč in predobra, pijača: bolje, da ne omenjam, družba: taka ta prava.
Kamorkoli se človek napoti iz hotela, povsod je veliko zelenja, označenih poti, vabil za hojo. Res so vzpetine v okolici komaj do kakšnih 90 metrov nad morjem, so pa razgledi prekrasni. Malo dlje je Televrin, ki dosega čez 500 metrov višine. Lani smo se povzpeli nanj, letos ne bo časa. Učenci folklorne skupine nam zvečer predstavijo plese tega področja in povabijo tudi na otok Susak, kjer na peščeni podlagi uspeva trta za odlično vino.
Še dolgo bodo v spominu ostale slike zelenja, šumečih valov, čiste vode, raznolikega cvetja in prijaznih ljudi. Tudi kot vabilo za ponovni obisk.
Ni komentarjev:
Objavite komentar