23. 05. 10

Maroko - 28. 4. 2010

Poslavljamo se od Marakeša in čaka nas pot preko Visokega Atlasa. Po vijugasti cesti se pripeljemo celo na višino 2.260 metrov - prelaz Tichka. Gole gore vsenaokrog, le doline so prijetno zelene. Naprej se vozimo mimo mesta Quarzazate in slikovitih vasic, ki so nastopale v več filmih. 
Preseneti nas dolina z nasadi dišečih vrtnic, ki jih gojijo za dišave. Osvežitev si poiščemo med 300 metrov visokimi skalnimi stenami soteske Todra, ki so ponekod le deset metrov narazen in, kjer najdemo celo slovenske plezalce. Poskrbeti pa je treba tudi za naše želodčke: spet okusno kosilo, ampak nekateri želijo samo riž. Kljub dezinfekciji z različnimi močnimi domačimi zalogami in pazljivosti pri maroški hrani je kar precej težav z želodci in sicer. Ljudje goltajo različne tablete, oglje, tanin... 

Katastrofa je prišla v obliki driske, bruhanja.
Pil smo čajčke - ne pir, tanin, oglje - kuk kir,
po straniščih delal smo nemir. (Melodija: Regiment po cesti gre)

Jaz nimam kakšnih posebnih problemov, le kar naprej bi danes spala, čeprav je bila noč kar dovolj dolga. Zaspati bi bilo mogoče tudi  na mehkih preprogah, ki nam jih pokažejo v trgovini po obveznem metinem čaju, ki je na  našo željo v glavnem brez sladkorja. No, v bistvu je tisti z (metinimi listi) brez (sladkorja), tisti brez (metinih listov) pa je  z (sladkorjem). Kljub temu, da so zagotovili: vse preproge so leteče (če jih neseš na letalo, res potem letijo), ne kupujemo pretirano veliko.

Večer je že, ko prispemo v Erfoud, hotel Salam. Bogata samopostrežna večerja, zdaj pa hitro spat: zjutraj bo treba vstati že ob štirih.

Video:
Več fotografij:
Spletne strani:

Ni komentarjev: