Bojnik je vedno prijetno izhodišče za pohajkovanje med vinogradi in zidanicami.
Pri Slavici in Tonetu občudujemo cvetoče sadno drevje, se okrepčamo z žganimi pijačami, kavo in pecivom, potem pa se spustimo po cesti, malo skozi gozd, naprej pa med vinogradi vse do Zagraškega loga.
Oči si spočijemo na zelenju te naravne vrednote - dolinice pod vasjo Zagrad. Izvir vode je bil včasih glavni vir pitne vode za vas, korito pa perišče in napajališče za živino. Mlaka je pester življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. V kamninah se skrivajo številni fosilni ostanki nekdanjega življenja. Kamnosek je izklesal lične tablice z oznakami, sicer pa je gaj prepuščen bolj samemu sebi, se mi zdi.
Ob Goriškem potoku, ki spodjeda bregove in oblikuje meandre in tolmune, stojijo tri poslopja, ki jih domačini skušajo iztrgati zobu časa. Še posebno lepa je hiša iz konca 19. stoletja, ki so jo sem prestavili iz Stranja pri Škocjanu in je kulturni spomenik. Malo poklepetamo z učenci, ki so tu na ekskurziji, potem pa sledimo potoku, ki se vije po dolini. Slikovite bregove krasi zelenje in pomladno cvetje, nekaj močeradov pa hiti proti vodi. Včasih je to pomenilo, da ne bo dežja.
Zdaj pa bo treba obrniti: povzpnemo se skozi Gabrnik na Zagradsko goro, kjer nam pred gostoljubno zidanico zadiši malica. Kar ostali bi in se sončili. Pod nami leži vas Zagrad, razgled pa sega vse do Gorjancev. Naenkrat vidimo vsaj sedem cerkva, čisto prepričani pa nismo, ker ne vidimo več tako dobro. Zaselek Stara vina, gozd ter nekaj ceste, pa smo spet na Bojniku. Izpred Kraljeve zidanice se nam spet nikamor ne mudi, saj je tako prijetno kramljati na toplem pomladnem soncu ob prigrizku in dobrem vinu.
Povezava:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar