Na Lukovec - 31. 3. 2012

Sončno pomladno jutro vabi v naravo. Po okusni kavi in pecivu pri Tilčki se odpraviva proti podhodu in Savski cesti, kjer že lahko občudujeva cvetje, grmovnice in drevesa. 

Z brvi na Radni se ponuja lep razgled na Boštanj, pogled v vodo pa je manj prijeten: Sava je danes motna in pusta. Pa tako smo že hvalili njeno bistrino. Verjetno bo kriva suša. Na Radni pri križu zavijeva v gozd in se čudiva razširjeni poti, ki je bila včasih le ozka steza. Prijetno hladno je in ne utrudiva se preveč pri vzponu. Mene spet mikajo razgledi na Boštanj in Sevnico, le daljnovod mi je še vedno napoti. Gozd pri naselju Konjsko je res za uživanje in mimogrede se spustiva v dolinico, potem pa spet povzpneva in prikorakava do križa na Lukovcu, ki ga zaljšajo dišeče bele narcise. Včasih smo jim rekli Jožefove palčke, ker so navadno cvetele okrog Jožefovega. Tudi naprej nama ni treba po asfaltu, saj po travniku proti Domu na Lukovcu drži lepa mehka potka. Naprej proti Malemu Lukovcu pa morava po cesti, ampak ob trdi podlagi je dovolj prostora za mehkejše korake. Pri hišah in v gozdu se nama kaže pravo bogastvo cvetja, največ je belih cvetov divje češnje. 

Pri slikovitih kozolcih pod vasjo se odločiva za povratek. 

Tu in tam se odločiva za variantne poti, predvsem tik nad Radno nama bolj položna gozdna pot nudi levo in desno pravo razstavo pomladnega rastlinja: trobentice, pasji zob, podlesne veternice, jetrnik, pljučnik, tevje ... 

Pridno sva hodili, le malo počivali, zato nagrada: malica, potem pa še kavica. 

Tudi v Sevnici je mogoče uživati ob pogledu na razcvetela drevesa in grme, le muditi se nam ne sme preveč.

Več posnetkov

Video: