24. 04. 12

Trst z okolico - 19. 4. 2012

Študijski krožek za italijanščino se je odločil za ekskurzijo v Trst, pa smo se jim pridružili še mi iz skupine za angleščino. 18 udeležencev in šofer, mali modri avtobus in ob šestih smo nared za odhod. Skrbna Barbara je poskrbela za vse, naročila je tudi lepo vreme, ampak na Lomu hodimo med kapljicami, v Trstu pa nam tudi grozijo težki črni oblaki. 
Brez problemov najdemo sedež Univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer nas gostoljubno sprejmejo. Imajo lepo urejene prostore, hodniki so polni njihovih likovnih del, pa tudi prizadevnih slušateljev. Izvemo, da jih je okrog 1800, dejavnosti je tudi nešteto, letos oktobra bodo praznovali tridesetletnico delovanja. Izmenjamo priložnostna darila, potem pa nas odpeljejo na ogled mesta. Na kavarniški terasi nas čaka pecivo s sokom in kavo, da se laže privadimo na tržaški zrak.
Naš prvi obisk velja Muzeju Revoltella, v katerem je trgovec in finančnik Pasquale Revoltella (1795 - 1869) zbral bogato zbirko likovnih del in jo skupaj s palačo podaril mestu. Prijazna vodička nas strokovno popelje po prostorih in zbirki.
Z avtobusom se popeljemo na grič h katedrali Svetega Justa, ki je sestavljena iz več delov različnih časovnih obdobij. Občudujemo bogate mozaike in najdemo tudi ogromno baročno rešetko kroparskih mojstrov, ki zapira cerkveni trezor. 
Kar trije predstavniki domače U3 nas vodijo še na grad Svetega Justa, kjer si ogledamo nekaj prostorov, prostorno dvorišče za prireditve, s ploščadi pa občudujemo krasen razgled na mesto. Oblakov ni več, naročilo za sonce izvedeno!
Mimo gradu Miramare se odpravimo še na grad Devin iz 14. stoletja, ki je še danes v privatni lasti družine Thurn und Taxis. Veliko prostorov je na ogled obiskovalcem: predvsem so tu bogate zbirke glasbil in kočija, ki spominja na ustanovitelja prve poštne povezave. Z balkona in obrambnega stolpa se odpirajo čudoviti pogledi na zelenje Rilkejeve poti proti Sesljanu, na drugi strani pa na razvaline starega gradu iz enajstega stoletja in belo skalo, ki je povezana z legendo o okameneli graščakinji. Kot je princesa Marija v letih 1911 in 1912 v gradu gostila enega najpomembnejših lirikov v nemškem prostoru Rainerja Marie Rilkeja, ki je tu dobil navdih za svoje Devinske elegije, še danes lastniki podpirajo umetnike in raziskovalce. Iz parka se je mogoče po stopnicah spustiti v podzemni bunker, ki so ga leta 1943 zgradili Nemci, potem pa zavezniki uporabljali za skladišče goriva. Kar 400 kvadratnih metrov je velik, 18 metrov visok in ima izhod tudi proti morju.
Čas je, da se spet malo okrepimo in v gostilni Kogoj (Bilje) nam postrežejo z okusno joto, ne manjka tudi klobasa, za povrh pa še velik kos jabolčnega zavitka.
Polni lepih vtisov se vračamo domov, pesmi in šale zaokrožijo bogat dan.
Video:

Ni komentarjev: