Zaradi prazničnega ponedeljka naša pohodniška skupina ta teden "uraduje" v torek. Pomladno cvetje letos res hiti: encijan na Lovrencu se baje že odpira, blagajev volčin nam tudi ne sme pobegniti - poskušajmo torej oboje združiti. S kombijem se popeljemo skozi Zidani Most do Rimskih Toplic, kjer zavijemo na most preko Savinje, pri železniški postaji pa na desno, potem pa kar naprej, celo mimo tovarne otroškega pohištva, kjer ni videti veliko življenja, še malo, šele ob drugi možnosti na levo in v hrib ... Ja, tole bo pravo mesto za parkiranje, levo od njega pa v strmini cvetoči in dišeči blagajev volčin.
V bistvu smo ga ujeli zadnji trenutek, nekateri drobceni cvetki že odcvitajo. Nad njim pa zažari še zaplata rese.
Zdaj pa pot pod noge in lepo po markacijah proti Velikemu Kozjemu. Ne, ne! Premami nas znana bolj strma pot na desno, više pa se le pridružimo uradni.
Zrak je mrzel, med drevjem se zablešči še nekaj snega, na grebenu pod vrhom (993m) pa začne strupeno pihati. Ampak na skalo s čudovitim razgledom bo pa le treba priti, vsaj za nekaj posnetkov. Pa se ta prostorček izkaže kot oaza skoraj brez vetra in sončni žarki nas prijetno božajo, ko si privoščimo malico.
Ker se je naš vodnik in šofer Vinko vrnil h kombiju in nas bo počakal na Lovrencu, se tudi mi lahko odpravimo proti temu cilju. Strma pot, ki bi bila lahko verjetno speljana bolj prijetno, nas vodi navzdol, potem pa sledijo lepši odseki, tudi tak z razgledom na Loko v dolini.
Tudi Lovrenc (722m) se kopa v soncu in encijan (clusijev svišč) odpira svoje bogate cvetove. Že začnemo hvaliti, da ljudje vse bolj spoštujejo to zaščiteno rastlino, ko pod cerkvijo opazimo jamice. Nekdo je skopal rastline, namesto, da bi si v cvetličarni kupil sadike za svoj vrt. K sreči je takih vandalov vse manj. Ko se predajamo toplemu soncu, se spomnimo, da danes sploh še nismo spili obvezne kavice. Ta nam res tekne na prijazni Lisci.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar