21. 04. 15

Brežice, Dobova, Bizeljsko - 16. 4. 2015

Petnajst minut pred osmo nas pet sevniških upokojencev potrpežljivo čaka na avtobus, ki pripelje članice in člane iz Loke, potem pa se zapeljemo še po tiste iz Boštanja, Impoljskega potoka, Zavratca, Rovišča, Studenca, Arta in Blance. Tako spoznamo lep kos sevniške občine v pomladni lepoti. Skozi Krško in smer Brežice. Že s to vožnjo si zaslužimo malico pri Štefaniču v Brežicah. 


Meso v omaki s prilogo in mešana solata. Kljub zgodnji uri prija zraven kozarec modre frankinje, kava pa še bolj.


Pred Posavskim muzejem Brežice nas že čaka vodič Dejan Cizl, ki po materi izhaja z Loga, zato se z njim počutimo še bolj domače. Popelje nas skozi grajske prostore in nam natančno razloži vsebino: stopnišče, arheološka zbirka, etnološka zbirka,


viteška dvorana, zgodovinska zbirka (kmečki upori in reformacija), zbirka Meščan, zbirka novejše zgodovine Pod devetimi zastavami (1900 - 1990). Med razlago iščemo predvsem znane stvari iz sevniške in nam bolj znane preteklosti. Sprehodimo se še skozi umetnostno-zgodovinsko zbirko s portreti družine Moscon, sakralno dediščino nekdanjega brežiškega samostana, z deli Alenke Gerlovič in Franja Stiplovška. Muzej, ki deluje že od leta 1949, prireja tudi občasne razstave in zanimive koncerte. Sprehod po Brežicah opravimo kar z avtobusom. Predstavljamo si mesto v obzidju s stolpi in tremi vrati, vidimo nekatere meščanske hiše, pa tudi grajski park z nekaj zelo starimi drevesi.
Prijetno je posedeti in se odpočiti na avtobusu, ki nas pelje skozi Mostec do Dobove. 


Naš cilj tu je Muzej Polovič. Med znamenitostmi Dobove o njem lahko preberemo: "Predstavlja edinstveno zasebno zbirko, kjer obiskovalci lahko opazujejo živali afriške divjine, slovenskih gozdov ter severno ameriške stepe. Na ogled je 50 različnih živali, katere so razdeljene geografsko in predstavljene na svojstven način. Posebna zanimivost vas pričakuje na prostem, kjer se v okolici muzeja, v njihovem naravnem okolju (na sedmih hektarjih), sprehajajo navadni jeleni, jeleni lopatarji ter mufloni, kar naredi še poseben vtis na najmlajše obiskovalce. Muzej je namenjen vsem tistim, ki jih zanimajo divje živali in lov kot ohranjanje ravnovesja v naravi, zato so se pri Polovičevih potrudili, da na drugačen način prikažejo bogastvo divjine." 


Uspešni poslovnež Franc Polovič starejši je leta 2000 zgradil to stavbo in na tisoč kvadratnih metrih razstavil svoje lovske trofeje. V njej je tudi spominska soba z opisom njegove življenjske poti, ki se je končala leta 2012, in številnimi priznanji, ki jih je dobil zlasti za svojo dobrodelno dejavnost. Družina nadaljuje njegovo poslovno pot: poleg podjetja AFP Dobova so imeli nekaj časa v lasti tudi sevniško Lisco, zdaj pa Stilles. Vodič nam podrobno predstavi živali v muzeju, spregovori o družini Polovič in je pripravljen odgovoriti na vsako naše vprašanje.
Malo se "motamo" po Dobovi, zapeljemo celo na mejni prehod Rigonce, potem pa le najdemo pravo cesto na Bizeljsko. Cesta do Najgerjeve repnice v Brezovici na Bizeljskem je na koncu zelo ozka, ampak izkušeni šofer nas varno pripelje na cilj z Vebrovo skoraj čisto novo Setro. 


Gostiteljica je znana po svoji hudomušnosti in tudi tokrat se ne izneveri svojemo slovesu. S šalami in domislicami nas vodi v podzemlje, jamo skopano v kremenčevem pesku, ki ga je na to območje pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. V prvem delu repnice nam pokaže zanimive podobe, ki jih je narava oblikovala na stropu, v drugem pa degustiramo štiri vrste vina in kmalu zazveni tudi vesela pesem. V zadnjem prostoru je vina mogoče tudi kupiti, potem pa nam prija ven na zrak med razcvetela drevesa in vinograde, ki jih je že tudi zbudila pomlad.
Preko Globokega, Pišec in Krškega nas pot vodi v Brestanico, 


kjer nas v gostilni Pečnik čaka pozno kosilo. Ker je na desni strani Save, uradno spada pod naselje Gunte, 


iz gostinske sobe in parkirišča pa je krasen razgled na oba gradova. Po dveh vrstah juhe se lotimo okusnega odojka s prilogo, primerno zalivamo, na koncu pa svoje razpoloženje izrazimo tudi s petjem ob zvokih harmonike.
Ekipa Društva upokojencev Sevnica in šofer Jože: hvala za za zanimiv dan!

Video:

2 komentarja:

Milena Dušič pravi ...

Lep in prijeten izlet, Romana, ob priložnosti pa obiščite še Pleteršnikovo domačije v Pišecah...
Martin Dušič (znanec iz tvojih računalniških tečajev še iz šolskih časov)

Romana Ivačič pravi ...

Hvala za komentar, Martin! Res smo se imeli lepo.
To so bili časi, ko smo orali ledino z računalniki! Veliko smo delali in ni mi žal.
Ker sem sama rojena v Posavju in tu tudi celo svoje življenje živim, so mi še posebej ljubi kraji ob Savi in vse do Sotle, tudi Pišece. Sama Pleteršnikovo domačijo bolj bežno poznam in bom predlagala vodstvu Društva upokojencev, da jo kdaj vključijo. Pa še vsaj sprehod okoli gradu,mogoče domačijo Sušinove, degustacijo pri kakšnem vinarju v Podgorju ... Bom prosila za kakšen namig. :-)
Lepe pomladne dni!
Romana Ivačič