Zaloge, Prelesje ... - nenavadna imena. Skozi naselje Prelesje, ki spada v občino Šentrupert, se večkrat vozimo, ko smo na poti iz Sevnice v Trebnje. Pivnico As tudi dobro poznamo, pa jo nekako štejemo kar k Slovenski vasi - tam malo pred Mirno in pri odcepu za Šentrupert.
Uradno pa je to Prelesje in na levi se nam pogled pogosto ustavi na visokem dimniku, ki ga je že krepko načel čas. Pohodnike in pohodnice Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica je danes zanimalo ravno to področje.
Iz dveh avtomobilov se izkrcamo pred Pivnico As, ki pa jo odpirajo šele ob devetih. Torej smo malce prezgodnji za kavico. Previdno se napotimo ob cesti v smeri Mirne, po kateri je vedno precej prometa, pri prvih hišah pa zavijemo v levo, prečkamo progo in se prepričamo, da je ob delavnikih po njej kar nekaj vlakov,
saj eden ravno takrat pelje proti Sevnici.
Smo že v gozdu, po katerem vodijo mehke poti. Tla so močvirnata, vendar jih je mraz lepo utrdil in listje ter zemlja se le malo vdajata pod našimi nogami. Ko pridemo na travnik, ugotovimo, da bi se morali držati bolj gozda, če želimo doseči željeni cilj.
Zdaj hodimo kar prosto po gozdu, občudujemo umetnine v ledu, jarek s potočkom pa nam že predstavlja oviro. Bolj spretni uporabijo za brv deblo, ki leži preko vode, drugi jo preskočimo malo više. Spet smo na urejeni poti in kmalu pri prvem ribniku, ki ga pokriva led. Ribniki Zaloge so to ali ribniki Prelesje - naravna vrednota, v bistvu pa z vodo zalite glinokopne jame nekdanje opekarne. O njej beremo v Registru nepremične kulturne dediščine:
Opekarno je 1918 ustanovil Furlan Gvido Tondola. Po drugi svetovni vojni se preoblikuje v večje javno podjetje Remont, ki je delovalo do okoli 1975. Po 1985 je bila v večji meri porušena. Ohranjeni so temelji opekarniških stavb, dimnik in glinokopi.
Opekarna je ves čas izdelovala polne zidake, sčasoma pa so prevladali večji votlaki in za njene izdelke ni bilo več zanimanja.
Ribniki so nepravilne oblike in se nekako prepletajo med seboj, razen tistega prvega.
Zadnjo sliko je posnel Vinko Šeško.
Med njimi so speljane poti, postavljene klopce vabijo ribiče, saj je voda pravo kraljestvo ščuke, že malo strohnele brvi in mostički omogočajo boljšo prehodnost. Tudi tu vodo pokriva led, ki zdrži celo Vinka.
Začudimo se, da z ribniki očitno upravlja Ribiška družina Sevnica in dejstvu takoj nazdravimo s Slavičinim kuhanim vinom. Področje lepo izgleda verjetno v vseh letnih časih, če bi le nekateri obiskovalci pospravili svoje smeti.
Pot nadaljujemo do starega dimnika, ki pa počasi propada.
Ta dva posnetka sta delo Ljuba Motoreta.
Spet prečkamo progo in lahko bi se vrnili na glavno cesto mimo Mizarstva Berk,
ker pa je travnik pomrznjen, uberemo bližnjico mimo grozljive črne stavbe Povše metal. Zdaj je ura že deset in Pivnica As bi morala biti odprta, ampak še vedno naletimo na zaklenjena vrata in v lokalu ni videti nič življenja.
Zato pa nam toliko bolj prija pijača v Gostišču Mlin v Tržišču in klepet ter načrtovanje novih pohodov z domačinom Janezom Valantom.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar