31. 03. 17

Ob Impolljskem potoku in nad njim - 29. 3. 2017

Študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica - ko se nam pridruži še Slavica, nas bo danes točno dvajset. Z avtomobili se zapeljemo skozi Boštanj in Log, potem pa zavijemo ob Impoljskem potoku. 


Tam nas na svojem domu že čaka Slavica s kačjo slino in sladkimi dobrotami. Občudujemo hišo, gospodarska poslopja, vrt in okolico, vse zgledno vzdržuje, čeprav živi v bloku. Danes nas bo ona popeljala po domačih poteh: 



prečkamo potok in se napotimo navkreber po Bučjem hribu. Zavijemo desno v gozd in pot nas kmalu pripelje do eksotičnega drevesa, ki ga ne znamo določiti. Bo treba priti, ko bo zelenelo in cvetelo. 



Vrnemo se na glavno pot in hodimo naprej proti Bučam do posestva Bajc, ki uradno spada že pod Gornje Orle. Sadno drevje je polno bele omele, travniki pa so lepo očiščeni. 


Zagledamo se v mojstrovino tesarskih mojstrov - leseni kozolec, bolj kot novogradnja pa nam je všeč stara hiša. 


Za nami na obzorju ostaja obris naselja Studenec, 



mi pa prihajamo med vinograde na Gornjih Orlah. Ob poti nas pozdravita ponija, 




veliko je tudi cvetja: divja hruška, breskve, črni trn, japonska kutina, rumeni grobelnik, trobentice ... Cesta se zravna in malo spušča pod vinogradi, 

Foto: Vinko Šeško.
pri vodnem izviru pa imamo krajši počitek in fotografiranje. 






Slavica nas zdaj vodi navzdol - nazaj proti Impoljskemu potoku. Malo po poteh, pa kar skozi gozd, po pašnikih z lovsko prežo in že smo na mestu nekdanjega mlina v dolini. Nekaj časa korakomo po cesti in 


se navdušujemo nad kalužnicami, potem opazimo traso nekdanje ozke železnice, za katero ne vemo, čemu je služila, prečkamo potok in se potopimo v zelenje ob njem. 





Neverjetno veliko je strupene kranjske bunike, ob enem drevesu, ki je poraščeno z mahom, jo nadgrajujejo sladke koreninice. Slavica nas opozarja na liste navadnega in pegastega kačnika med bujno rastočim čemažem, 


razveseljujejo pa nas spet tudi oranžni cvetovi kalužnic. 



Vrnemo se na izhodišče, kjer je tudi zajetje vode, gostiteljica pa nam poleg nje gostoljubno ponudi še sok in vino, da zalijemo ponujene rogljičke in pečene venčke. 
Dan ovrednotimo ob kavici in drugih napitkih na Logu, kjer se s plačilom izkaže novi član skupine Borut. 


Med drevjem kukamo proti sevniškemu gradu, 




na koncu pa se večina zapelje še na sevniško pokopališče poslovit od očeta našega planinskega prijatelja.
Slavica, Borut in vsi ostali: hvala za tako lepo dopoldne!

Video:

Ni komentarjev: