Maribor drugič - 25. 5. 2021

Včasih je bil današnji dan praznik mladosti, zakaj ga ne bi praznovala tudi letos z izletom v Maribor, saj je od zadnjega potepanja ostalo še veliko stvari, ki jih želim videti. Vremenska napoved: brez dežja do dveh popoldne, potem pa .....

Vlak Croatia ima tokrat skoraj eno uro zamude: baje je do Dobove zaradi del na hrvaški strani pripeljal z dvajset minut zamude, ostalo pa je dodala še kontrola na naši strani. Še dobro, da imam s sabo knjigo in tudi vožnja do Maribora hitro mine.

Nekaj minut čez enajst prispem na cilj in nebo je svinčeno sivo. 

Po bližnjici se z Železniške postaje Maribor napotim mimo Avtobusne postaje Maribor, kjer mi dobrodošlico zaželi velika reklama Lisce. Naprej po Partizanski, na kateri odkrijem lepo urejeno javno stranišče in Informacije, kjer me opremijo z zemljevidom poti Kalvarija - Piramida. Bo prav prišel za naslednji obisk. 

V bližini frančiškanske cerkve Bazilika Matere usmiljenja je oboje, zato kar pokljukam na velika vrata in ta se odpro. Objame me spokojna tišina in bogastvo več oltarjev pod značilno obokanimi stropovi. Cerkev s samostanom s fasado iz rdeče opeke so zgradili od leta 1892 do leta 1900 in stoji na mestu nekdanje kapucinske cerkve, zgrajene v 17. stoletju.

Preko živahnega Grajskega trga pridem na Slovensko ulico, kjer mi premami ponudba lokala MAL'CA mimogrede: danes ponujajo okusen ričet, h kateremu si privoščim kozarec rdečega. Komaj pojem, ko točno opoldne padejo prve kaplje dežja. Toliko o zanesljivosti vremenske napovedi .....

Teh nekaj kapljic me pa že ne bo oviralo! Z dežnikom odkorakam na Slomškov trg, ki ga obdaja cela vrsta pomembnih zgradb: 

Pošta Slovenije, Drama, opera, balet Maribor, Univerza v Mariboru. 

Na sredi pa dominira zgradba Stolne cerkve svetega Janeza Krstnika in pred njo spomenik Antonu Martinu Slomšku, ki je v tej cerkvi tudi pokopan. Prvič je omenjena leta 1248, v 15. stoletju je to romanska bazilika, kasneje gotsko prezidana, ima pa baročni kapeli in opremo iz 17. in 18. stoletja. V njej so oltarji res raznoliki in bogati, oboki pa gotsko ošiljeni z rjavimi robovi.

Pred Umetnostno galerijo se spomnim, da smo jo pred leti že organizirano obiskali. 

Zraven pa me prijetno preseneti na novo urejena Koroška cesta.

Do tržnice ni daleč, za njo pa se že kažeta Sodni stolp in Drava. Kljub rahlemu dežju se odločim za sprehod ob Dravi: 

najprej ob Drevoredu 27 vrb, kjer me na vodi prijetno preseneti labodja družina, potem pa na suhem še ena. 

Pridem do 127 metrov dolge Studenške brvi za pešce in kolesarje preko Drave, ki povezuje Lent s Studenci. V zgodovini je večkrat menjala izgled, zadnji je iz leta 2008. Še malo naprej po levem bregu Drave me vleče, pogledujem proti Studencem z romarsko Cerkvijo svetega Jožefa iz 18. stoletja s kapucinskim samostanom, malo naprej pa se že vidi tudi Koroški most.

Vrnem se do Studenške brvi, prečkam Dravo in se obrnem nazaj po njenem desnem bregu. 

Preko Drave so kot na odru najbolj znani deli Lenta: Sodni stolp, Stara trta, sinagoga, Vodni stolp. Na peščeni poti je vse več luž, deč vse močnejši, še veter začne pihati. 

Breg nad potjo je gosto porasel, na žalost je veliko zlatice in invazivnega japonskega dresnika. 

Že je tu Glavni most in poleg njega moderno poslopje Medicinske fakultete. 

Potem sledita na levem bregu še Titov most in ob njem Hotel City in naprej proti Železniškemu mostu Kino Maribox, na desni pa nakupovalni center Europark. 

Prečkam Titov most in hitim proti Železniški postaji Maribor, nekomu v avtu se pa še bolj mudi in me na prehodu za pešce skoraj zbije. Izkažejo se dobre zavore in me ne zadene. Vlak je že postavljen na peron in prijetno ogret je. Pod streho je laže prenašati dež, ki ne preneha vse do Sevnice.

Kratko, a sladko! Še veliko zanimivosti je ostalo za naslednji obisk Maribora.

Več posnetkov

Video: