19. 9. 21

Sveti Rok in Lamperče - 8. 9. 2021

Ob osmih se štiri pohodnice od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zberemo na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica), ena pa nas čaka na Svetem Roku. Na poti ne bo možnosti za kavo, zato si jo privoščimo kar tu, na začetku. Lokal Bella Caffe ima sicer mizi na terasi razstavljene dovolj narazen, ampak kljub temu nekatere, ki ne izpolnjujemo nobenega PCT pogoja, popijemo kavo izven področja terase. 


Prijazna natakarica pa nam kavo z mlekom lepo okrasi, razloži, da je bila za to na posebnem seminarju in me osreči z lepim labodom, ki ima v kljunu lipov list.


V veselem razpoloženju se napotimo po Planinski cesti, ob Vrtcu Ciciban in po Prvomajski ulici v smeri Svetega Roka. Seveda pokomentiramo vsako hišo in vrt, njihovo hortikulturno ureditev in izgled. Potem pa levo po travniku in navkreber v gozd. 


Da zajamemo sapo, nam prav pride občudovanje razgleda nazaj na mesto, sploh, ko smo spet nad gozdom. Na cesti zavijemo na desno k Cerkvi svetega Roka iz 17. stoletja, kjer nas že čaka peta pohodnica. 

Foto: Marta Brežan.
Spomnemo se romanj k tej cerkvi, ogledujemo si okolico in razlagamo, kaj vidimo. Potem nadaljujemo pot mimo Kozinčeve hiše, 


občudujemo škotsko govedo, ki si nas z zanimanjem ogledujejo, posebno ljubki so telički.


Zavijemo navzgor v gozd na krasno pot in se po grebenu bližamo Lamperčam


Sveti Rok nam je nasproti, 


pred nami pa Cerkev svetega Martina iz 16. stoletja, ki je zaradi izpostavljene lege v zgodovini doživela že marsikatero ujmo. 


Zraven se nam dobrikajo kozice, kozel pa nam malo zasmradi ozračje.

Foto: Marta Brežan.
Dobrodošla miza s klopmi nam pride prav za malico in klepet, vreme je res pravo za uživanje. Potem se med vinogradi spustimo navzdol in ugotavljamo, da bo letina grozdja kar dobra. Naprej po gozdu, ko pridemo iz njega pozdravimo Marjano, njenemu gostoljubju pa se odrečemo, ker nas čaka drugje. Pri Kozinčevi hiši "zašpilimo klobaso", nekaj časa nadaljujemo po cesti, potem pa spet na gozdno pot mimo vodnih rezervarjev. Kljub suši najdemo lepe dežnikarice


potem pa je še veliko lepot na tej poti do Vintarjeve zidanice. Tam nas Ivanka in Dušan pozdravita in dezenficirata, da lahko zdravi in veseli zaključimo pohod.

Video:



Ni komentarjev: