30. 9. 21

Vrh pri Boštanju in Topolovec - 29. 9. 2021

Malo sem zaskrbljena glede tega, kako bo danes s pohodom študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica: nekaj jih je na morju, drugi v trgatvah in pri drugih opravkih. Ob osmih smo na parkirišču pri krožišču tri in tudi avtomobil je na voljo, na Vrhu pa nas čaka še tretja članica. Zapeljemo se skozi Boštanj in po cesti proti Vrhu pri Boštanju do vznožja nekdanjih skakalnic. Skakalnice so bile štiri, med njimi tudi 60-metrska. V letih 2001 in 2003 sta skakalnice postavila Dolničar in Lindič, da sta njuna sinova skakala na njih. Rekord ima menda skakalka Maja Vtič - 53 metrov. Zdaj so precej zarasle, vidi se ena odskočna miza, včasih so razmišljali o postavitvu plastičnih skakalnic. Pri tem bi bile baje težave s sosedom, tudi iztek je malce neroden - kratek in skoraj na cesto. 

Parkiramo pri balah in se napotimo po poti v gozd na levi. 


Počasi se dvigamo in potem z vrha skakalnic občudujemo razgled. Mimo dveh hiš z lepo urejenimi rožami nadaljujemo pot po travniku in gozdu do novih hiš na področju Vrha pri Boštanju, ki mu pravijo Ravne


Nad vinogradi smo, ob ogrlici zidanic, s pogledom na bogastvo gozdov, Rekštajn in Kovačev hrib. Pozdravimo znance, 


potem pa se oglasimo pri Šintlerjevih, kjer nas Ani pogosti s kačjo slino, kavo in pecivom. Tako se zaklepetamo, da se skoraj pozabimo odpraviti naprej. V vasi nas razveseljuje lepa urejenost obnovljenih starejših hiš, nove stavbe, klopce za počitek. 


Posebno bogata je letina kivija.


Vzpenjamo se proti Topolovcu in z žalostjo ugotovimo, da na pobočju skoraj ni več vinogradov: zarasle parcele, pašniki namesto trt ... 


Ogledujemo si sedem kapelic:

Sedem zidanih kapelic stoji druga za drugo ob poti z Vrha na Topolovec. Leta 1734 jih je ob gradnji Marijine cerkve na Topolovcu dal postaviti baron Janez Andrej Mordax. Slopaste kapelice imajo oblo zaključene niše, ki so do polovice plitkejše in v zgornjem delu globlje. Pri spodnji kapelici, ki ima še ohranjen prvotni omet, je nad nišo poudarjeno zatrepno čelo. Kapelice so pokrite z dvokapno opečnatimi strehami, ki so jih obnovili leta 1984. 

Število kapelic ne ustreza številu postaj križevega potu, niti desetkam rožnega venca. Katere so bile podobe v prvotnih kapelicah, ni znano. Domačin Rudi Stopar je izdelal zasnove sedmih vitražev s prizori Marijinega življenja: 

  • spodnja kapelica - Jezusovo rojstvo (darilo Slave Slapšak, 1998)
  • druga kapelica - Beg Marije in Jožefa z Detetom v Egipt (darilo Leopolda in Pavle Oblak, 1998)
  • tretja kapelica - Jezus uči v templju (darilo Žužkovih, 1998)
  • četrta kapelica - Srečanje Jezusa z Materjo (darilo Andolškovih, 1996)
  • peta kapelica - Marija in Apostol Janez pod Jezusovim križem (darilo Conradyevih, 1996)
  • šesta kapelica - Žalostna Mati božja (darilo Dolinškovih. 1995)
  • sedma kapelica - Polaganje Jezusa v grob (darilo Borisa Slapšaka, 1995).


Končno smo pri Cerkvi Marijinega vnebovzetja, baročni cerkvi, ki jo je dal zgraditi boštanjski graščak Andrej Mordax leta 1734 v zahvalo za zdravje otroka. Oltar je delo neznanega mojstra iz leta 1734, na njem naj bi bila oblečena Marija z Jezusom in pravimi lasmi, vendar jo izpostavijo verjetno le ob praznikih. Na glavnem in stranskih oltarjih je še več svetnikov in svetnic ter slik. Cerkev je leta 1935 v celoti dekorativno poslikal slikar Cerinšek, ki je posnemal renesančne motive. Na koru so orgle, v cerkvi pa tudi razpelo s križem in Marijo za procesije. Žegnanje: veliki šmaren (15. avgust), mali šmaren - sobota zvečer procesija z lučkami, nedelja praznična sveta maša,  Štefanovo, veliki ponedeljek (emavs). 

Na soncu počivamo in malicamo, potem pa nas že pozdravi tudi Branka in nas pospremi mimo Gostišča Dolinšek do svoje zidanice



Uživamo ob mizi pred njo, se gostimo z belokranjsko pogačo in slastno juho iz kopriv, zalivamo z vinom ... 


Natančno si ogledamo prijetno preurejeno zidanico za udobno bivanje s čudovitim razgledom. 

Branka, prisrčna hvala za gostoljubje, pa še za prevoz, da nismo predolgo hodile po asfaltu. 



Pohod po Ravnah in razgled v dolino pa si le privoščimo, potem pa navzdol po strmi poti skozi gozd, malo po cesti in že smo spet pri avtomobilu. Hvala, Milena, za prevoz; vsem štirim pa za prijetno druženje!

Video:

Ni komentarjev: