Zadovoljstvo v majhnih stvareh: Gardaland

Vstajanje ob dveh zjutraj, nekaj čez tretjo uro se že odpeljemo z Avtobusne postaje Sevnica z avtobusom, ki je skoraj poln - okrog 40 nas je. Značilno za cilj, ki ga imamo: eden ali dva odrasla z enim ali dvema otrokoma, jaz spremljam pranečaka Aleksa in pranečakinjo Niko, ki sta se letos odlično izkazala v šoli. Do Vrtojbe ob pol šestih spimo, dremamo ali samo počivamo oči, tu pa imamo krajši postanek, med katerim meni zadiši po kavici iz avtomata.

Naprej se vozimo pa značilni pokrajini Furlanije - Julijske krajine in kasneje Benečije: obširna področja kanadskega topolov, polja požetega ječmena, koruze, zelo veliko vinogradov, sadovnjakov - tudi z nasadi kivija s sistemi za namakanje. Italijani dobro izkoriščajo naravne vire, ne skrbijo pa dovolj za varstvo okolja. Vodička nam predstavi državo in njeno zgodovino, omeni tudi slovensko manjšino na tem področju. Oblačno je, na meji smo imeli 23 stopinj, po Italiji samo še dvajset, devetnajst. Se pa v drugem delu poti po sedmi uri zjasni in temperature vneto rastejo. Od pol osmih do osmih se ustavimo na velikem postajališču, kjer vlada gneča pri kavi in prigrizkih, na straniščih k sreči ni tako. V okolici Padove je, žito (pšenica) zelo poleženo. Hitro in udobno napredujemo v smeri Milana, bravo Lojze za varno in mirno vožnjo! Nekaj je tudi dela na cesti in zaradi tega omejitev hitrosti.

Pri Vicenzi grički z vinogradi, zadaj višje gore. Ob cesti bliže Veroni opazimo veliko cvetočih oleandrov različnih barv,

tako je tudi v kraju Castelnuovo del Garda. Odcep Brescia,

potem kraj Peschiera del Garda z utrdbo in široko reko Mincio, ki izteka iz Gardskega jezera. Pri plačilu cestnine je gneča, tudi parkirni prostori pred parkom se hitro polnijo.

Gardaland je največji zabaviščni park v Evropi ob Gardskem jezeru blizu Verone. Veronski podjetnik Livio Furini je v 70. letih, po obisku Disneylanda v Kaliforniji, dobil idejo za nastanek Gardalanda. Nekaj let kasneje, 19. 7. 1975, so odprli zabaviščni park Gardaland. Leta 1984 je prvič sprejel več kot 1 milijon obiskovalcev, zdaj pa približno tri milijone ljudi na leto. Ocenjujejo, da je peti najboljši zabaviščni park na svetu.

Okrog pol desetih krenemo proti vhodu parka, kjer se nabira ogromna množica ljudi.

Pozdravijo nas različno oblečene figure z besedo, pesmijo in plesom, potem pa "na juriš" - uživat.

Najprej si privoščimo uživaško potovanje z vlakom Transgardaland Express, ki na popelje tudi skozi predor s slikovitimi liki iz pravljic. Izhod je seveda vedno skozi trgovino s spominki.

Zdaj pa nekaj bolj adrenalinskega: Fuga da Atlantida z uživaško vožnjo v čolnu in strmimi spusti, da si na koncu pošteno moker. Kdor ima kaj drobiža preveč, lahko z brega strelja nate z vodnimi topovi - pri vseh vodnih avanturah je tako. Ampak počasi, do čolna je treba najprej priti: več kot eno uro se pomikamo v vijugasti vrsti do cilja. Če dodatno plačaš po sedem, osem evrov na osebo, prideš hitreje na vrsto.

Za avanturo Mammut je čakanja 40 minut, potem pa se vozimo s lesenimi vagončki po drzni progi: počasi gor, potem hiter spust, ovinek v levo, pa v desno ... Je treba kar paziti, da ne dobiš podpludb od lesenih sedežev in sten.

Stranišča (po parku jih je dovolj), kratka malica,

potem pa Jungle Rapids: okrogel čoln drsi po kanalu, veliko je brzic in spet si moker - jaz si srajco na eni strani lahko kar ožmem. Sicer pa to pri temperaturi 33 stopinj kar prija.

Na več mestih so avtomati s pijačami (plačilo s kovanci ali kartico), ogromno je tudi stojnic in pravih restavracij, cene pa so skoraj povsod enake: pol litra vode 1,70, porcija narezanega sadja pet evrov in ohlajenega si res privoščimo.

Nič naporen ni polet z okroglim Flying Island, ko si lahko z višine ogledaš Gardaland z okolico.

Drugače pa je, ko te spustijo z višine v prostem padu - Space Vertigo in nekaj časa ne veš, kje imaš noge in, zakaj jih imaš. Začne pa se vse skupaj z nedolžnim sprehodom po hodniku s posnetki z vesoljske ladje.

Novost letošnje sezone sta Jumanji labirint in avantura, vendar sta vrsti predolgi, da bi si ju privoščili. Spet malo počitka v senci: na klopeh, obrobkih ali kar na trati; s prigrizki, seveda.

Prija nam malo ohladitve v 4-dimenzionalnem kinu, kjer k vzdušju pripomorejo posebna očala in guncanje sedežev.

Mr Ping's Noodle Surprise: te velike skodelice zgledajo sicer nedolžno, niso pa v užitek tistim, ki se bojijo vrtoglavice. Vrtiš se malo sam, vse skupaj se pa še posebej vrti.

Spet malo osvežitve: Colorado Boat. V drevaku po mirnih vodah, po dveh globokih spustih si pa gotovo vsaj malo moker.

Posušit se gremo na Monorotajo, počasno železnico, ki nudi razgled na mnoge druge atrakcije.

Kaj pa je najbolj divje? Tiste vožnje z mnogimi globokimi spusti, spiralami in loopingi, ko ti noge mahedrajo v zraku, nekajkrat si obešen na glavo ...: Blue Tornado, Raptor, Oblivion, Shaman ... Da bi ostali živi in zdravi, smo mi trije gledali to le od daleč.

Okrepčamo se s hamburgerji in wrapi, zalijemo s pijačo,

potem pa skozi področje za najmlajše napotimo proti izhodu.

Treba je priznati, da je Gardaland lepo hortikulturno urejen, prepoznavna so tematska področja, nudi zabavo za vse generacije, edini problem pa je gneča in dolgo čakanje v vrstah; ob tem času tudi vročina, ki pa ni neznosna zaradi veliko dreves in sence ter osvežitev pri vodnih atrakcijah.

Ob šestih se odpeljemo proti domu: še vedno je 33 stopinj, avtobus pa kmalu prijetno ohlajen.