Kljub slabemu vremenu je avtobus za sobotni planinski in naravovarstveni izlet skoraj poln. Ob klepetu hitro mine vožnja skozi Trebnje, Novo mesto in Črnomelj do naselja Pusti Gradac, od koder nas prijazna domačina popeljeta po krajinskem parku Lahinja. Bujna zelena trava obroblja rjave skrbno preorane njive, vmes so beli šopki cvetočih dreves. Dež pa narahlo zmaka - zemljo in nas. Pogumno stopamo ob močvirjih, mlakah in kraških kotanjah; iščemo izvire in ponorje; hvalimo in malo kritiziramo izgled hiš in naselij. Vmes zaidemo še k izdelovalki spominčkov in prisluhnemo glasovom gudala. Pri izviru Lahinje pa že preženemo dež in se odločimo za malico. Tok Lahinje nas res navduši, zato ga spremljamo do slikovitega okljuka in zbrano prisluhnemo razlagi o rastlinah tega področja, cerkvici, žagi in mlinu. Zavemo se pomena, da pustimo naravo takšno, kot je. No, ogledov pa še ni konec. Vodnika nas v Kanižarici presenetita s predstavitvijo rova opuščenega premogovnika, svojo pozornost pa posvetimo tudi mobilnim hišam, ki jih izdelujejo v bližnji tovarni. Okusna malica v gostilni, ki tudi ni daleč, pa ni presenečenje, to smo pričakovali. Ko smo spet pod varno streho našega avtobusa, dež spet ropota po njej. Ne boš nam preprečil lepih doživetij, planinci se ne damo tako hitro!
Ni komentarjev:
Objavite komentar