Skoraj poln avtobus veselih planincev je spet na poti. Danes imamo dve slavljenki, ki za rojstni dan častita s pecivom, potico in pijačo. Zakaj sem sploh vzela malico s sabo? Zidani Most, Celje, Gornji Grad s kavo, Črnivec, Kranjski Rak - vse to gre z avtobusom. No, zadnji del predvsem zato, ker nas vozi Ivan, ki se ne ustraši ozke ceste in nas tako pripelje na več kot tisoč metrov nadmorske višine. Zdaj pa v strmi gozd in kaj kmalu je pred nami travnik, na katerega se je kar razlila modra barva žafranov. Toliko cvetov še nisem videla na enem mestu! Spet v hrib in zdaj nas pozdravljajo telohi, malo naprej se družijo z žafrani, više pa spet sami žafrani, ki kukajo tudi skozi sneg. Ob Domžalski koči na Mali planini je snežnih zaplat vse več, mi pa nadaljujemo svoj pohod proti cerkvici Marije Snežne, kjer si privoščimo malico ob krasnem pogledu na Kamniške Alpe. Na poti proti najvišji točki Velike planine nad nami zaplešejo prve snežinke, ki se jih razveselimo kot otroci. Ves čas pa občudujemo tudi arhitekturo planšarskih bajt, res so nekaj edinstvenega. Toplo malico v koči smo si krepko zaslužili, pa prijeten klepet tudi. Pri spustu je treba paziti na vsak korak, ampak, saj smo tega že vajeni. In v dolini smo si rekli: "Spet je bil to en lep dan!".
Ni komentarjev:
Objavite komentar