Prijateljica Tilčka mi že dolgo obljublja, da greva pogledat, kje je nekaj časa živel njen brat. Danes sva res na tej poti: z vlakom do Rimskih Toplic, tam obvezna kavica s toplim mlekom, potem pa skozi Šmarjeto po cesti proti Dolu. Pa ne dolgo, kmalu zavijeva na prijetno gozdno pot pod Kozjico, potem pa strmo v hrib med razmetane hiše vasi Klenovo. Brez posebnih težav najdeva pravo hišo, pri sosedih pa še malo poklepetava ob šilčku. Splača za ozreti naokrog, ker se nama že odpira pogled na Turje in Marno. Ko se dovolj dvigneva, pa se nama odstre tudi Sedraž, prijetno naselje v objemu zelenih hribov. Veliko starejših in novih hiš - vse so lepo urejene, tu sta tudi dva oddelka vrtca in pet oddelkov osnovne šole. To so pa res lepi obeti za prihodnost. Domačini nama svetujejo, naj se proti Laškemu napotiva preko Govc. Ni nama žal te odločitve, ker je le malo asfalta, uživava na gozdnih poteh in cestah. Ko prideva na Trnov Hrib, se nama spet pokaže Sedraž, za njim pa Kum, bolj na vzhodu še Veliko Kozje. Tu sva že hodili, se spomniva. Samo še skozi Kuretno in preko Šmihela, pa sva v Laškem. Sonce naju lepo greje, tu in tam popiha, skoraj pozabiva, da sva na poti že skoraj pet ur. V Laškem se nagradiva še s plavanjem v toplicah. Pa naj kdo reče, da niso jesenski dnevi lepi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar