Zaključek Islandije - 26. 9. 2008

Sevniški planinci imamo navado po daljšem planinskem taboru organizirati zaključek. Pred štirinajstimi dnevi smo se dobili pohodniki po Črni gori, v oktobru bo na vrsti Hercegovina, danes pa je dan za vandravce in vandravke, ki smo avgusta raziskovali Ferske otoke in Islandijo. To je prilika, da se spet vidimo, kakšno rečemo, izmenjamo fotografije. Vinko deli zgoščenke s posnetki in pripravi projekcijo, da obnovimo pot, Oto ima na razpolago že kar slike na plakatih, Alenka nas razvaja z "zdravili" v ličnih stekleničkah, Ljuba spet igra vlogo sponzorja... Da bi nam jezik bolj tekel, poskrbi Emil s penino in , da ne bi izgubili preveč energije, imamo bogato obloženo mizo, za kar se je potrudila Lidija z asistentkami. Pozdravit nas pride tudi predsednik društva, ki nas že vabi na nove pohode. Zaključimo pa kar z dvema tortama: za eno je zaslužna Lidija, za drugo pa Fanika in Karli. Da ne boste mislili, da tako okolje ne vzpodbuja ustvarjalnosti. Niko kar iz rokava strese štiri nove kitice za pesem, ki smo jo sestavljali med vandranjem in jo pojemo po napevu narodne Mi smo mi, fantje vsi.

Fotograf, Vinko naš
je imel predstavo.
Ferski in Islandija
bili so na ekranu.
...........Mi smo mi, vandravci,
...........mi smo pri koritu.
...........V njem je tudi znani ptič,
...........podoben je prašiču.
Mi smo mi, vandravci,
na mizi sta dve torti.
Karli, Fani, Lidija
so ti sladkorni mojstri.
...........Jože Prah, predsednik naš
...........je pravi fant od fare.
...........On je pravi optimist,
...........ga skoraj nič ne tare.
Pa zakaj, pa zato, ker naj vedno lušno bo, ker naj vedno lušno bo. Zato, zato!